8 Maj 2026

Nacionalni dan stripa: Kako smo praznemu okvirju dali značaj

Slovenija je dobila nov kulturni praznik. Mi smo poskrbeli, da je bil vreden pozornosti.

Naročnik

Ministrstvo za kulturo

Leto

2025

Avtor prispevka

Mitja Godnič

Strip. Vsi smo ga že kdaj držali v rokah. A kljub več kot stoletni tradiciji v slovenskem prostoru je bil strip dolgo časa obravnavan kot drugorazredna literarna forma – zabava za otroke, ne resna kultura. Ko nas je Ministrstvo za kulturo povabilo k pripravi komunikacijske kampanje za prvi Nacionalni dan stripa, smo vedeli, da gre za nekaj več kot le promocijsko nalogo. Šlo je za vzpostavitev novega nacionalnega praznika.

Ozadje

Bralna kultura v Sloveniji upada. Število bralcev pada v vseh generacijah, najbolj opazno pri mladih, ki čas vse pogosteje preživijo ob zaslonih, z izjemno kratko zmožnostjo koncentracije. Hkrati je leto 2025 prineslo posebno priložnost: stoletnico rojstva Mikija Mustra, enega najpomembnejših slovenskih stripovskih ustvarjalcev.

Vlada Republike Slovenije je odločila, da bo 22. november postal Nacionalni dan stripa. Datum, ki naj bi strip postavil v ospredje kot legitimno literarno in vizualno formo ter spodbudil bralno in vizualno pismenost pri vseh generacijah. Slovenija je tako postala ena od redkih držav na svetu, ki tak dan uradno obeležuje.

Rešitev

Projekt smo zasnovali kot celostno komunikacijsko kampanjo od oktobra do decembra 2025 in je bila zgrajena okoli enostavne, a močne ideje: prazen stripovski okvir kot vabilo k stripovskemu ustvarjanju.

Strip živi v bralcu, ne v logotipu. Zato smo celostno grafično podobo zasnovali okoli praznega stripovskega okvirja – prostora, ki čaka, da ga nekdo napolni s svojo domišljijo, s svojim karakterjem. Iz te ideje je zrasel krovni slogan kampanje:

»Imam karakter, berem stripe.«

Kampanja je potekala na več ravneh hkrati:

  • Projekt smo odprli z novinarsko konferenco na Ministrstvu za kulturo (6. 10. 2025), ki ji je sledilo strokovno srečanje z založniki (24. 10. 2025). Tako smo v projekt že zgodaj vključili ključne deležnike iz stripovske skupnosti.
  • Na Festivalu Tinta v Kinu Šiška smo postavili interaktivno info točko s tablo, totemom in promocijskimi gradivi, kjer so obiskovalci sami postali del zgodbe – z risanjem, branjem in deljenjem.
  • Osrednji dogodek je bil 22. novembra v ljubljanskem mestnem muzeju. Za vzdušje sta poskrbela duo Slika z jezika – Jernej Žumer in Urh Mlakar, ki sta z edinstveno kombinacijo rapa in risanja v živo ustvarila animirane zgodbe na platnu.
  • Kampanjo smo nadaljevali na Slovenskem knjižnem sejmu, kjer smo s tremi dogodki dosegli tako strokovno kot splošno publiko.
  • Vzporedno sta tekli digitalna in medijska kampanja: pripravili smo krovno video zgodbo in serijo video vsebin v stripovski estetiki. Posebno poglavje je bila DOOH aktivacija v mreži DigiLight Center (40 LCD prikazovalnikov).
  • Pripravili in distribuirali smo tudi promocijska gradiva: plakate, knjižna kazala, nalepke in totem – vse v celostni grafični podobi s sistemom stripovskih elementov.
  • Zgodbo so prevzele tudi šole, knjižnice in lokalni mediji po vsej Sloveniji – organsko, brez dodatnega pritiska.

Rezultat

Nacionalni dan stripa 2025 je postal prepoznavna nacionalna pobuda z realnim dosegom in odmevom:

  • Več kot 60 medijskih objav na nacionalnih in lokalnih spletnih medijih.
  • Več kot 700 obiskovalcev na živih dogodkih.
  • Skoraj 2 milijona očesnih kontaktov (1.988.418) prek DOOH aktivacije.
  • Posebna 4-stranska vsebina v sobotni izdaji časopisa Delo (22. 11. 2025).
  • Prostovoljno vključevanje šol in knjižnic iz vse Slovenije.
  • Projekt zaključen v okviru fiksne pogodbene vrednosti.

Toda najpomembnejši rezultat ni številka. Je dejstvo, da je Nacionalni dan stripa postal resničen kulturni dogodek – z lastno identiteto, skupnostjo in zgodbo, ki se bo nadaljevala. Mi smo ustvarili prostor. Karakter so mu dali ljudje. Saj se dobre zgodbe vedno začnejo na praznem listu.

8 Maj 2026

35. grafični bienale Ljubljana: Umetnost pripovedovanja zgodb za MGLC

Od hermetične strokovne vsebine do spletnih hitov: Kako smo z MGLC zasnovali podkast, osvojili TikTok in na novo definirali komunikacijo.

Naročnik

MGLC - Mednarodni grafični likovni center

Leto

2023

Avtor prispevka

Mitja Godnič

Strip. Vsi smo ga že kdaj držali v rokah. A kljub več kot stoletni tradiciji v slovenskem prostoru je bil strip dolgo časa obravnavan kot drugorazredna literarna forma – zabava za otroke, ne resna kultura. Ko nas je Ministrstvo za kulturo povabilo k pripravi komunikacijske kampanje za prvi Nacionalni dan stripa, smo vedeli, da gre za nekaj več kot le promocijsko nalogo. Šlo je za vzpostavitev novega nacionalnega praznika.

Ozadje

Bralna kultura v Sloveniji upada. Število bralcev pada v vseh generacijah, najbolj opazno pri mladih, ki čas vse pogosteje preživijo ob zaslonih, z izjemno kratko zmožnostjo koncentracije. Hkrati je leto 2025 prineslo posebno priložnost: stoletnico rojstva Mikija Mustra, enega najpomembnejših slovenskih stripovskih ustvarjalcev.

Vlada Republike Slovenije je odločila, da bo 22. november postal Nacionalni dan stripa. Datum, ki naj bi strip postavil v ospredje kot legitimno literarno in vizualno formo ter spodbudil bralno in vizualno pismenost pri vseh generacijah. Slovenija je tako postala ena od redkih držav na svetu, ki tak dan uradno obeležuje.

Rešitev

Projekt smo zasnovali kot celostno komunikacijsko kampanjo od oktobra do decembra 2025 in je bila zgrajena okoli enostavne, a močne ideje: prazen stripovski okvir kot vabilo k stripovskemu ustvarjanju.

Strip živi v bralcu, ne v logotipu. Zato smo celostno grafično podobo zasnovali okoli praznega stripovskega okvirja – prostora, ki čaka, da ga nekdo napolni s svojo domišljijo, s svojim karakterjem. Iz te ideje je zrasel krovni slogan kampanje:

»Imam karakter, berem stripe.«

Rezultat

Nacionalni dan stripa 2025 je postal prepoznavna nacionalna pobuda z realnim dosegom in odmevom:

  • Več kot 60 medijskih objav na nacionalnih in lokalnih spletnih medijih.
  • Več kot 700 obiskovalcev na živih dogodkih.
  • Skoraj 2 milijona očesnih kontaktov (1.988.418) prek DOOH aktivacije.
  • Posebna 4-stranska vsebina v sobotni izdaji časopisa Delo (22. 11. 2025).
  • Prostovoljno vključevanje šol in knjižnic iz vse Slovenije.
  • Projekt zaključen v okviru fiksne pogodbene vrednosti.

15 Mar 2024

Sodobna izvedba dogodkov za notranjo in zunanjo javnost

Vsebinska in produkcijska podpora na internem dogodku

Naročnik

SAP Srednja in Vzhodna Evropa

Leto

2018–v teku

Avtor prispevka

Kristijan Radikovič

Strip. Vsi smo ga že kdaj držali v rokah. A kljub več kot stoletni tradiciji v slovenskem prostoru je bil strip dolgo časa obravnavan kot drugorazredna literarna forma – zabava za otroke, ne resna kultura. Ko nas je Ministrstvo za kulturo povabilo k pripravi komunikacijske kampanje za prvi Nacionalni dan stripa, smo vedeli, da gre za nekaj več kot le promocijsko nalogo. Šlo je za vzpostavitev novega nacionalnega praznika.

Ozadje

Bralna kultura v Sloveniji upada. Število bralcev pada v vseh generacijah, najbolj opazno pri mladih, ki čas vse pogosteje preživijo ob zaslonih, z izjemno kratko zmožnostjo koncentracije. Hkrati je leto 2025 prineslo posebno priložnost: stoletnico rojstva Mikija Mustra, enega najpomembnejših slovenskih stripovskih ustvarjalcev.

Vlada Republike Slovenije je odločila, da bo 22. november postal Nacionalni dan stripa. Datum, ki naj bi strip postavil v ospredje kot legitimno literarno in vizualno formo ter spodbudil bralno in vizualno pismenost pri vseh generacijah. Slovenija je tako postala ena od redkih držav na svetu, ki tak dan uradno obeležuje.

Uvodna špica internega dogodka

Znaten obseg vsako leto predstavlja besedilopisje, v prvi vrsti pisanje objav za aplikacijo Eventee, ki jo naročnik na svojih dogodkih uporablja kot osrednji kanal za komuniciranje z udeleženci. Aplikacija namreč omogoča potisna obvestila, preko katerih lahko udeležence obveščamo o začetku posameznih predavanj, prevozih, obrokih in vseh tekočih spremembah.

Prednost aplikacije Eventee je, da omogoča dvosmerno komunikacijo z udeleženci dogodka, ki je za SAP ključnega pomena. Udeležence zato vsako leto spodbujamo k objavljanju na družabnem zidu v aplikaciji ter med predavanji s kratkimi kvizi ohranjamo njihovo pozornost – rezultati kvizov so v živo prikazani na odru, pospremi pa jih komentar voditelja.

examples of posts on the eventee application

Primeri objav v aplikaciji Evente

Poleg objav v aplikacji Eventee pa vsako leto spišemo tudi vezno besedilo za voditelja dogodka, ki je prav tako usklajeno s krovnim konceptom, in besedila scenarijev vseh video vsebin, vključno z uvodnimi špicami in razglasitvami nominirancev in zmagovalcev, ki se predvajajo med podelitvijo nagrad.

Rešitev

Projekt smo zasnovali kot celostno komunikacijsko kampanjo od oktobra do decembra 2025 in je bila zgrajena okoli enostavne, a močne ideje: prazen stripovski okvir kot vabilo k stripovskemu ustvarjanju.

Strip živi v bralcu, ne v logotipu. Zato smo celostno grafično podobo zasnovali okoli praznega stripovskega okvirja – prostora, ki čaka, da ga nekdo napolni s svojo domišljijo, s svojim karakterjem. Iz te ideje je zrasel krovni slogan kampanje:

»Imam karakter, berem stripe.«

Reportažni video z dogodka

Rezultat

Nacionalni dan stripa 2025 je postal prepoznavna nacionalna pobuda z realnim dosegom in odmevom:

  • Več kot 60 medijskih objav na nacionalnih in lokalnih spletnih medijih.
  • Več kot 700 obiskovalcev na živih dogodkih.
  • Skoraj 2 milijona očesnih kontaktov (1.988.418) prek DOOH aktivacije.
  • Posebna 4-stranska vsebina v sobotni izdaji časopisa Delo (22. 11. 2025).
  • Prostovoljno vključevanje šol in knjižnic iz vse Slovenije.
  • Projekt zaključen v okviru fiksne pogodbene vrednosti.

Predstavitveni video enega od zmagovalnih projektov

Tovrstna prevetritev dogodka v živo je omogočila, da so vsebine, ki bi jih sicer videli le udeleženci dogodka, dosegle tudi širšo poslovno javnost. S tem smo prispevali k večji vidljivosti in prepoznavnosti tržne enote SAP Srednja in Vzhodna Evropa, naročnikovih poslovnih partnerjev in strank.

Zaradi pozitivnih učinkov projekta se dogodek tudi po koncu pandemije covida-19 še vedno izvaja v takšni obliki, naš naročnik pa lahko nastale zgodbe o uspešno implementirani programski opremi SAP uporablja tudi za druge namene, npr. za interno izmenjavo dobrih praks ter predstavitve svojih izdelkov in storitev.

11 Apr 2022

Kreativna produkcija za Kickstarter kampanjo

Dobra zgodba lahko v svet popelje še tako nišno idejo

Naročnik

H2O Globe

Leto

2019

Avtor prispevka

Kristijan Radikovič

H2O Globe je blagovna znamka, ki je razvila aplikacijo za potapljače po vsem svetu. Ti lahko pomočjo aplikacije danes najdejo svojo naslednjo potapljaško destinacijo, nakupujejo potapljaško opremo in se mrežijo. Ob ustanovitvi so želeli izvesti kampanjo za zbiranje stredstev na Kickstaterju. Za ta namen so potrebovali prepričljiv predstavitveni video.

Ozadje

Blagovna znamka H2O Globe leta 2019 razvila ekipa potapljaških navdušencev, ki so na trgu pogrešali aplikacijo, namenjeno odkrivanju novih potapljaških lokacij in mreženju skupnosti. Zato so se odločili aplikacijo razviti kar sami. Ker pa jim je ob ustanovitvi primanjkovalo sredstev za razvoj in lansiranje aplikacije, so se odločili izvesti kampanjo na Kickstarterju.

Če ste kadar koli zasledili kakšno kampanjo na Kickstaterju, ste verjetno opazili, da najuspešnejše kampanje, ki so dosegle ali prisegle pričakovani investicijski prag, vedno spremlja tudi privlačen predstavitveni video. Ljudje smo namreč zasičeni z informacijami, zato naša pozornost upada. Video je najboljši medij, saj od gledalca zahteva mnogo manjši angažma kot dolgovezni traktati besedila.

Tega se je zavedalo tudi vodstvo blagovne znamke H2O Globe. Zato so se za pomoč pri zasnovi in produkciji videa obrnili na našo, takrat še precej mlado vsebinsko in produkcijsko ekipo. Staknili smo svoje glave in izdelali vsebinsko zasnovo videa, na katerega smo ponosni še danes.

Rešitev

V našem brand newsroomu smo prepričani, da je pripovedovanje zgodb najučinkovitejši način za komuniciranje vrednot in vizije blagovne znamke. Zato smo tudi predstavitveni video za aplikacjo H2O Globe oblikovali v skladu s tem prepričanjem. Tako smo si zamislili, posneli in zmontirali video, ki poslanstvo blagovne znamke predstavi skozi zgodbo.

Eden od glavnih ciljev aplikacije H2O Globe je, da omogoči mreženje med potapljači, zato sta bila glavna junaka dva. Aplikacija protagonista poveže na podlagi njunih skupnih interesov, podobnih življenjskih slogov in dejstva, da živita v istem okolju – kot nekakšen Tinder za potapljače. Ko ste spoznata, nemudoma »klikneta« in tako se začne njuno skupno odkrivanje (podvodnega) sveta.

Rezultat

Predstavitveni video, ki smo ga izdelali v našem uredništvu, je usresničil svoj namenn in balgovna znamka H2O Globe je na Kickstarterju uspešno zbala sredstva za razvoj in lansiranje aplikacije. Ne le to, z našimi storitvami so bili tako zadovoljni, da so želeli z nami sodelovati tudi na predstavitvi ob lansiranju aplikacije, ki so jo v živo prenašali s Krka.

Celotna ekipa Dobrih zgodb se je z vso našo opremo za prenose v živo odpavila na otok v Kvarnerju, kjer smo kar ob obali postavili studio na prostem. Postavili smo režijo, vklopili kamere, ozvočili govorce in pričeli oddajati. Tudi ta prenos, ki so ga med drugim spremljali tudi ljudje, ki so projekt podprli na Kickstarterju, je bil uspešen. Danes aplikacijo H2O Globe uporabljajo potapljači širom sveta.

15 Mar 2022

Reportažno uredništvo na oglaševalskem festivalu

Zgodbe o tridesetletni tradiciji slovenskega oglaševanja

Naročnik

Slovenska oglaševalska zbornica

Leto

2021

Avtor prispevka

Kristijan Radikovič

Slovenski oglaševalski festival, krajše SOF, je osrednji oglaševalski festival v Sloveniji. Na njem Slovenska oglaševalska zbornica agencijam in podjetjem vsako leto podeljuje nagrade za najboljše oglase in kampanje. Poleg tega festival gosti tudi priznane strokovnjake, ki obiskovalcem predstavijo najboljše prakse in najnovejše trende v oglaševanju. Leta 2021 so nas povabili, da na festivalu postavimo reportažno uredništvo.

Ozadje

SOF je festival s tridesetletno tradicijo, ki izpostavlja dobre prakse v slovenski in globalni oglaševalski krajini. Zaradi čedalje bolj pereče podnebne krize in potrebe po trajnostnih parksah je bila osrednja tema 30. SOF-a trajnostno oglaševanje. Med priznanimi govorci, kot so Aljoša Bagola, Kukla in Matea Benedetti, se je na odru pojavil tudi naš direktor – tokrat kot povezovalec.

Oglaševalskih festivalov se udeležujemo z veseljem. Pa ne le zaradi kakovostnega programa in zanimivih govorcev, ampak tudi zato zaradi mreženja in dobrih žurov. Zato se vsakič znova razveselimo vabila Slovenske oglaševalske zbornice, da na festivalu postavimo svoje reportažno uredništvo. K sodelovanju so nas povabili tudi leta 2021, ko pa je bil festival zaradi covida-19 okrnjen na en dan in iz Potoroža preseljen v ljubljanski Litostroj.

Rešitev

Na 30. SOF-u smo dobili svoj kotiček, kjer smo postavili snemalni studio. Pomembne govorce smo povabili na kratek intervju, kjer smo jih povprašali o njihovih spominih na SOF in tem, kako lahko slovenski oglaševalski parket naredimo bolj trajnosten. Nekatere izjave smo zmontirali že sproti in jih predvajali neposedno na samem festivalu, preostale pa je Slovenska oglešvalska zbornica objavila po dogodku.

Poleg izjav priznanih gostov pa smo za Slovensko oglaševalsko zbornico po samem festivalu izdelali tudi reportažni video, ki je z izjavami organizatorjev in drugih gostov ter pokrivnimi kadri dogajanja na dogodku zaobjel in predstavil vzdušje na jubilejni, 30. ediciji Slovenskega oglaševalskega festivala. Video si lahko ogledate na vrhu te strani.

9 Nov 2021

Odzivno reševanje perečih komunikacijskih izzivov

Zasnova in izvedba dogodka na digitalni platformi

Naročnik

Mercator

Leto

2021–2022

Avtor prispevka

Kristijan Radikovič

Mercator je za slovensko gospodarstvo izrednega pomena. Ni le trgovska veriga z najdaljšo, 70-letno tradicijo in eno prvih samopostrežnih trgovin v državi, temveč tudi največji podpornik lokalnih dobaviteljev. Poleg tega je Mercator eden največjih inovatorjev na področju maloprodaje v regiji in s svojo prebojno strategijo zgled ostalim trgovcem na območju Zahodnega Balkana. Mercator sicer ima svoje agencije za trženje, oglaševanje in odnose z javnostjo, a se na naše uredništvo občasno obrne s projekti, kjer je ključen hiter odziv.

Novinarska konferenca ob menjavi lastnika

Lastništvo Mercatorja je leta 2014 prevzel hrvaški Agrokor. Ta se je tri leta pozneje zaradi spleta različih okoliščin znašel v zahtevnem položaju, s čimer se je začelo najzahtevnejše prestukturiarnje kakšnega evropskega podjetja v obdobju 2017–2018. Na pogorišču Agrokorja je nato leta zrasla Fortenova Grupa, ki je v enem samem letu uspešno prestrukturirala tudi Agrokorjeve dolgove.

A kljub temu, da je Fortenova prevzela lastništvo večine Agrokorjevih trgovskih, živilskih in agrarnih podjetij, je Mercator zaradi več razlogov še naprej ostal v lasti Agrokorja. V tem času je Mercator posodobjal svojo prebojno strategijo, odplačeval svoje dolgove in intenzivno inoviral svoje poslovne modele. Leta 2021 pa je Fortenova končno prevzela tudi lastništvo Mercatorja, kar je dodatno okrepilo Mercatorjovo prisotnost v regiji.

Ob tej priložnosti sta želela Mercator in Fortenova Grupa organizirati novinarsko konferenco, vendar pa je bila izvedba zaradi covida-19 otežena. Zato so se odločili, da bodo konferenco izvedli s prenosom v živo, in sicer v štirih jezikih: slovenskem, hrvaškem, srbskem in angleškem. Za pomoč pri zasnovi in izvedbi prenosa so se obnili na našo ekipo, ki je podkovana tako z novinarskimi kot produkcijskimi znanji.

Enourno novinarsko konferenco ob prevzemu Mercatorja s strani hrvaške Fortenova Grupe smo prenašali v živo z Ljubljanskega gradu, prispevke, izjave vodstva ter vprašanja slovenskih dobaviteljev za izvršnega direktorja Fortenova Grupe in predsednika uprave Mercatorja pa smo posneli vnaprej. S kombinacijo penosa v živo in posnetih prispevkov je bila izvedba prenosa enostavnejša tako za našo produkcijo kot za naročnika.

Projekt smo izvedli v sodelovanju z agencijo Herman in partnerji ter našim partnerjem Confivo, ki razvijia platformo za spletne in hibridne dogodke. Ta je omogočila, da so se digitalnega dogodka udeležili tudi novinarji, ki so lahko neposredno preko platforme v drugem delu oddaje direktorju Fortenove in predsedniku uprave Mercatorja zastavljali vprašanja.

Novinarsko konferenco je spemljalo 100 akreditiranih novinarjev iz Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije in Črne Gore. Kakovost zasnove in izvedbe prenosa je prepoznal tudi lokalni komercialni medij Pop TV, kjer so dejali: »Fortenova je v pravem multimedijskem šovu napovedala drugačno, za Mercator svetlejšo prihodnost.«

Odziv na popis košarice osnovnih živil

Mercator med Slovenkami in Slovenci ni znan po nizkih cenah. Ravno nasprotno – Mercator s svojimi cenami praviloma ne more konkurirati diskontnim ponudnikom, kot sta Lidl in Hofer. Prav tako se trgovcem po robu ne more postaviti s hitrostjo in pretočnostjo svojih blagajn. Njegova prednost je ta, da je z več kot 450 trgovinami in preko 150 franšizami prisoten po praktično vsej sloveniji.

Leta 2022 je v luči energetske draginje Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) zagnalo projekt Primerjaj cene, s katerim je želelo ustaviti rastoče cene osnovnih živil. V sklopu projekta je redno popisovalo cene 28 živil, in sicer pri vseh večjih slovenskih trgovcih – Mercatorju, Tušu, Sparu, Lidlu in Hoferju. Na presenečenje Mercatorjevega vodstva se je izkazalo, da je ravno njihova košarica živil najcenejša. V le nekaj dneh smo za Mercator sproducirali serijo kratkih televizijskih oglasov, ki jasno komunicira Mercatorjevo uvrstitev med slovenskimi trgovci, obenem pa izpostavlja še možnost dodatnih prihrankov.

Televizijski oglas, ki izpostavlja nizke cene osnovnih živil v Mercatorju

+