Kategorija: Strateško

Njuz.net, Vidi Vaka, 360 stepeni in Sloboden pečat so le nekatere od medijskih hiš iz držav Zahodnega Balkana, ki se soočajo s pomanjkanjem kadrovskih in finančnih sredstev za svoje osnovno poslanstvo. Odsotnost sistemskega financiranja kakovostnih produkcij in upad interesa kupiti oziroma podpreti dobre zgodbe, posledici kompleksnih sprememb na digitalnem trgu, jih pogosto potisneta na rob preživetja.

Dandanes zajeten delež prihodkov v digitalizirani medijski panogi prihaja z naslova plačilnih zidov, za katerimi medijske hiše svojim naročnikom ponujajo zgodbe. Toda naročnikov, ki so za novice vsak mesec pripravljeni odšteti fiksno vsoto denarja, na Zahodnem Balkanu še zdaleč ni dovolj, da bi zagotovili vzdržnost delovanja neodvisnih medijev.

V (pre)veliki meri se zato tovrstni mediji zanašajo na sredstva, pridobljena na razpisih. V zadnjih letih pa so se tudi razpisodajalci pričeli usmerjati v bolj vzdržne in dolgoročne projekte. Tudi Internews in Thomson Foundation, ki prijaviteljem vse pogosteje financirata svetovanja za prenovo poslovnih modelov in investicije vanje po načelu »učimo jih loviti ribe, namesto da jim jih dajemo.«

Svetovalec Internewsa in Thomson Foundation je tudi naš direktor Jernej Verbič. Izbranim medijskim hišam svetuje predvsem skozi prizmo brand newsroomov. To je namreč za medijske hiše eden najprimernejših poslovnih modelov, saj večino kadrov, potrebnih za vzpostavitev brand newsrooma, že imajo.

Makedonski Vidi Vaka je, denimo, že pred začetkom procesa svetovanj imel kakovostno produkcijsko ekipo snemalcev, montažerjev in grafičnih urednikov za “feature” zgodbe, namenjene objavi na družbenih omrežjih (ta medijski team je prvi v regiji, ki se je prvenstveno usmeril kot “social media only” in s tem cilja predvsem na mlajšo populacijo). Edini profil, potreben za delovanje brand newsrooma, ki ga v uredništvu niso imeli, je producent, zadolžen za vsebinsko zasnovo vsakokratnega projekta.

Ustanovitev brand newsroom oddelka pa ne prinaša le novih denarnih tokov. Omogoča tudi višjo kakovost novic s produkcijskega vidika. Medijske hiše, ki nimajo lastne produkcijske ekipe, lahko s produkcijskimi kadrovskimi okrepitvami izboljšajo učinkovitost medijskega uredništva ter producirajo video reportaže in novice, kot to počnejo v Vidi Vaka.

Razvoj Vidi Vakinega brand newsrooma je še v t. i. accelerator fazi, a je že po prvih šestih mesecih delovanja občutno izboljšal mesečne prihodke. V uredništvu “hard news” vsebin so zadovoljni z okrepitvami v kreativni produkciji in posledično boljši kakovosti, pa tudi večjemu dosegu, njihovih zgodb. Brand newsroom ekipa pa ustanovno fazo preživlja fokusirana na razvoj, saj pretežni del ekipe ustvarja tudi medijske projekte in je polno izkoriščen.

S stalnimi svetovanji in organizacijskimi prilagoditvami uspevajo učinkovito izkoristiti tudi (digitalna) znanja sodelavcev, ki tržijo storitve brand newsrooma, saj na podoben način izboljšujejo tudi promocijo oziroma razširjanje novinarskih zgodb. Rekordni dosegi na Facebooku so presegli milijon uporabnikov. V Severni Makedoniji je sicer na tem omrežju 1,2 milijona ljudi.

Več o poteku samega svetovanja in ključnih poudarkih z naših delavnic si lahko preberete tudi v člankih, ki smo ju objavili na britanskem novinarskem portalu Journalift:

• Brand Newsroom: Organization and Flow;
• Brand Newsroom: A New Revenue Stream for Media Outlets.