27 Jul 2026

Vsi smo v redu. Vsi smo Triglav.

Celostna posodobitev notranjega komuniciranja v skladu s prenovo znamke delodajalca

Naročnik

Skupina Triglav

Leto

2022–v teku

Avtor prispevka

Jakob Kužnik

Zavarovalnica Triglav ni le največja, temveč tudi najstarejša komercialna zavarovalnica v Sloveniji, saj njeni začetki segajo v leto 1900. Kljub temu njeni poslovni modeli niso zastareli, saj jih interne ekipe nenehno posodabljajo z lastnimi kreativnimi rešitvami in po zgledu najboljših praks. Sodelovati smo začeli z svežo predstavitvijo najnovejšega produkta svoji interni javnosti. Danes pa smo več kot agencija in naročnik. Postali smo partnerji. Iz enkratnega projekta je zrasla prenovljena znamka delodajalca, štirje stalni komunikacijski formati in – kar je najpomembneje – izmerjen premik organizacijske kulture celotne Skupine.

V številkah

11 %

Toliko so junija 2025 v primerjavi z letom 2021 zrasli konstruktivni (modri) vedenjski slogi v Skupini Triglav. V stroki že premik za 2 % v štirih letih velja za močnega.

4

Novi stalni komunikacijski formati znamke delodajalca.

50 %

Višja povprečna gledanost vsebin na internih kanalih v primerjavi z letom 2023.

78,8 %

Povprečna stopnja gledanosti epizod Triglav ekspresa; povprečna stopnja branja drugih internih obvestil je okrog 20 %.

Moder suvereni skrbnik

Leta 2022 je Skupina Triglav sprejela novo strategijo, ki je določila, da bo na trgu odslej nastopala kot suvereni skrbnik. A sprememba strategije sama po sebi ni dovolj. Arhetip organizacije je neločljivo povezan z njeno kulturo.

Med strokovnjaki za ravnanje z zaposlenimi je dobro znan izrek, ki ga pogosto pripisujejo Petru Druckerju: »Culture eats strategy for breakfast.«

Tega se dobro zavedajo tako sodelavci s področja za trženjsko in korporativno komuniciranje ter izkušnjo znamke kot tudi sodelavci s področja za ravnanje z zaposlenimi. Zato smo se skupaj z njimi podali na zahtevno in dolgoročno pot spreminjanja kulture Skupine Triglav in vzpostavljanja nove znamke delodajalca.

Organizacijska kultura je skupek vrednot, prepričanj in vedenj, ki so skupni članom organizacije ter usmerjajo njihovo delovanje in medsebojne odnose. Da bi jo uspešno spremenili, so v Skupini Triglav najprej opredelili svoje vrednote: enostavnost, odzivnost in zanesljivost.

Sistematično so se lotili tudi spreminjanja vedenj. Model Human Synergistics, po katerem so v Triglavu začrtali svoje aktivnosti, vedenja deli na rdeča, zelena in modra: rdeča označujejo obrambno-agresivne, zelena pasivno-obrambne, modra pa konstruktivne vedenjske sloge. Cilj spremembe kulture je bil zato jasen – znižati rdeče in zelene ter povečati modre vedenjske sloge, ki vključujejo samouresničitev, sodelovanje in skrb za kakovostne medsebojne odnose.

Postavljanje novih temeljev komuniciranja

Sodelovanje z naročnikom smo okrepili v prvi polovici leta 2023, ko smo se prijavili na razpis za prenovo tržnih znamk Skupine Triglav: korporativne, znamke delodajalca in produktnih ekosistemov. Naša ekipa je zasnovala vsebinske okvirje prenovljenih znamk.

Pri tem smo se osredotočili predvsem na znamko delodajalca in z njo povezano notranjo komunikacijo. Pravila in smernice komuniciranja smo spisali na podlagi nove identitete Skupine Triglav – kombinacije jungovskih arhetipov skrbnika in vladarja, ki jo Skupina povzema v pojmu suvereni skrbnik – in osrednjih gradnikov identitete, opredeljenih v strategiji Skupine Triglav: vrednot, vizije in poslanstva.

Glavno vlogo v prenovi tržnih znamk je nedvomno igral premik od arhetipa vladarja proti arhetipu skrbnika. Ta v prvi vrsti pomeni, da se znamka Triglav v komunikaciji odslej ne osredotoča več sama nase, temveč na svoje uporabnike – bodisi stranke, partnerje, zaposlene ali sponzorirance (npr. »20 mladih upov svoje talente razvija z našo podporo« namesto »Triglav podpira 20 mladih upov«).

To in druga, globlje razdelana pravila za ustrezno snovanje sporočil smo strnili v enodnevne delavnice komuniciranja, ki smo jih z zaposlenimi iz slovenskih in regionalnih družb Skupine Triglav izvajali v manjših skupinah. Po izvedbi delavnic smo pripravili še spletno učilnico komuniciranja in jo na intranetu ponudili tudi tistim zaposlenim, ki se delavnic niso udeležili.

Dvosmerno komuniciranje z zaposlenimi

Osrednje vodilo prenovljenega komuniciranja v Triglavu je torej osredotočenost na uporabnika, ki se mora počutiti vrednega, slišanega in upoštevanega. To je še posebej pomembno v notranjem komuniciranju, saj se interna komunikacija in posledično vzdušje v družbi slikata tudi navzven – v zunanjem komuniciranju s strankami, partnerji in drugimi deležniki.

Iz tega razloga smo se odločili vzpostaviti dvosmerno notranjo komunikacijo, ki smo jo od začetka sodelovanja sistematično razdelili po kvartalih. V drugem kvartalu smo s serijo podkastov z vodji komunicirali spremembe, saj smo želeli, da so zaposleni na tekočem z novostmi. S kratkimi anketami smo jih na intranetu vprašali o njihovem počutju ob uvajanju sprememb, rezultate pa smo ob koncu leta predstavili v infografiki.

Nov arhetip, nova kultura, novi formati

Kako naj z zaposlenimi komunicira suvereni skrbnik in kako naj komunicira želeno kulturo? To sta bili vprašanji, ki sta nas vodili pri snovanju novih temeljev komunikacije znamke delodajalca Skupine Triglav. Zasnovali smo sporočila, tipe vsebin in formate, ki so skladni z želeno organizacijsko kulturo in arhetipom.

Festival idej

V tretjem in četrtem kvartalu leta 2023 smo se s komuniciranjem premaknili od sprememb k stalnicam – vrednotam Skupine Triglav. S tem smo želeli zaposlene pomiriti in poudariti, da prenova tržnih znamk ne bo vsega obrnila na glavo in da marsikaj ostaja nespremenjeno. Za aktivacijo zaposlenih smo nadgradili obstoječi modul v Triglavovem intranetu, prek katerega zaposleni oddajajo svoje predloge za izboljšave.

Zasnovali smo nagradni natečaj Festival idej, v sklopu katerega so zaposleni oddajali ideje za spremembe, ki bi uresničile vrednote Skupine Triglav in delo zaposlenih naredile še bolj enostavno, odzivno in zanesljivo. Zbrali smo rekordno število kakovostnih idej iz cele regije. V finale, ki je v prvem kvartalu leta 2024 kot hibridni dogodek potekal v ljubljanskem Triglav Labu in ga je bilo prek intraneta mogoče spremljati tudi na daljavo, se je uvrstilo pet zamisli. Zmagovalno so z glasovanjem izbrali vsi zaposleni v Skupini Triglav.

Konferenca za vodje

Leta 2024 in 2026 smo Skupini Triglav pomagali pri izvedbi konference za vodje. Ta pomemben dogodek poteka vsaki dve leti, ko se na enem mestu zberejo vodilni iz vseh družb. Ker imajo prav vodje največ vpliva na sodelavce in ekipe, so ključni tudi pri spreminjanju kulture. Na konferenci smo zato poudarili pomen modrih vedenj, vrednot in znamke delodajalca ter jih pozvali k uresničevanju nove kulture Skupine Triglav.

Naš dan

Pred poletjem 2024 nas je čakal Naš dan – dan, ko se na enem mestu zbere velika večina zaposlenih Skupine Triglav. Prav zato je s komunikacijskega vidika odlična priložnost za spodbujanje sprememb in krepitev znamke delodajalca. Športne igre, ki potekajo na dogodku, smo povezali z modrimi vedenji, obenem pa v enem dnevu ustvarili serijo vsebin, ki spodbujajo vrednote in modra vedenja. Leta 2025 smo dogodek pospremili že drugič.

Človeški obraz znamke delodajalca

Zaradi potrebe po novih in specifičnih poklicnih profilih je poleti 2024 znamka delodajalca prvič dobila človeški obraz tudi na kanalih, ki nagovarjajo zunanjo javnost. Iskalce zaposlitve na straneh Skupine Triglav odslej nagovarjajo (novi) sodelavci. Serija portretnih video zgodb prikazuje raznolike poklice in prednosti, ki jih ponuja delovno mesto v Triglavu.

Triglav International Business Academy

Jeseni 2024 se je začela odvijati Triglav International Business Academy. Hišni mini MBA za najperspektivnejše in talentirane mlade zaposlene v Skupini Triglav je pravzaprav utelešenje želenih modrih vedenj. Zasnovali smo nov format po zgledu resničnostnih šovov: udeležence smo spremljali kar osem mesecev in skozi serijo zabavnih izzivov ter osebnih intervjujev na zanimiv in dostopen način predstavili tako želena vedenja kot strokovno vsebino.

Triglav ekspres

Triglav ekspres smo poimenovali nov video format kratkih novic in zgodb, ki deluje kot sodobno interno glasilo Skupine Triglav. Od konca leta 2024 vsaj enkrat mesečno na intranetu in kanalih Skupine na LinkedInu na enem mestu združuje ključne poslovne novice, utrinke iz regije ter navdihujoče zgodbe zaposlenih.

S Triglav ekspresom smo uspešno strukturirali interno komunikacijo in zmanjšali nasičenost intraneta. Format sodelavcem iz cele regije ponuja možnost, da ga s svojimi zgodbami aktivno soustvarjajo, in je tudi zato odlična platforma za spreminjanje organizacijske kulture ter povezovanje Skupine v celotni regiji. Do danes smo objavili več kot 18 epizod, ki so skupaj zajele več kot 100 različnih novic in zgodb.

Kultura, ki se je premaknila

Junija 2025 so v Skupini Triglav vnovič izmerili svojo organizacijsko kulturo. Raziskava je pokazala visok porast konstruktivnih vedenjskih slogov: v primerjavi z letom 2021 so se zvišali za kar 11 %. Rezultat je še toliko bolj prepričljiv, če upoštevamo, da v stroki že premik za 2 % v štirih letih velja za močnega.

Skupaj z naročnikom smo razvili in uvedli štiri nove stalne komunikacijske formate znamke delodajalca, ki so skladni z novim arhetipom in želeno kulturo ter podpirajo bolj empatično, dostopno in vključujočo komunikacijo – predvsem na račun sodelovanja zaposlenih. Vsi ti formati dosegajo 50 % višjo povprečno gledanost na internih kanalih v primerjavi z letom 2023. Povprečna stopnja gledanosti epizod Triglav ekspresa znaša 78,8 %, medtem ko je povprečna stopnja branja drugih internih obvestil okrog 20 %.

Projekt vzpostavljanja znamke delodajalca za Skupino Triglav, poimenovan po internem sloganu »Vsi smo v redu. Vsi smo Triglav.«, je na Slovenskem oglaševalskem festivalu v kategoriji upravljanje znamke delodajalca prejel srebrno nagrado. Žirija tekmovanja Marketinška odličnost pa ga je v kategoriji Odličnost marketinškega projekta uvrstila v finale.

8 Maj 2026

Nacionalni dan stripa: Kako smo praznemu okvirju dali značaj

Slovenija je dobila nov kulturni praznik. Mi smo poskrbeli, da je bil vreden pozornosti.

Naročnik

Ministrstvo za kulturo

Leto

2025

Avtor prispevka

Mitja Godnič

Strip. Vsi smo ga že kdaj držali v rokah. A kljub več kot stoletni tradiciji v slovenskem prostoru je bil strip dolgo časa obravnavan kot drugorazredna literarna forma – zabava za otroke, ne resna kultura. Ko nas je Ministrstvo za kulturo povabilo k pripravi komunikacijske kampanje za prvi Nacionalni dan stripa, smo vedeli, da gre za nekaj več kot le promocijsko nalogo. Šlo je za vzpostavitev novega nacionalnega praznika.

Ozadje

Bralna kultura v Sloveniji upada. Število bralcev pada v vseh generacijah, najbolj opazno pri mladih, ki čas vse pogosteje preživijo ob zaslonih, z izjemno kratko zmožnostjo koncentracije. Hkrati je leto 2025 prineslo posebno priložnost: stoletnico rojstva Mikija Mustra, enega najpomembnejših slovenskih stripovskih ustvarjalcev.

Vlada Republike Slovenije je odločila, da bo 22. november postal Nacionalni dan stripa. Datum, ki naj bi strip postavil v ospredje kot legitimno literarno in vizualno formo ter spodbudil bralno in vizualno pismenost pri vseh generacijah. Slovenija je tako postala ena od redkih držav na svetu, ki tak dan uradno obeležuje.

Rešitev

Projekt smo zasnovali kot celostno komunikacijsko kampanjo od oktobra do decembra 2025 in je bila zgrajena okoli enostavne, a močne ideje: prazen stripovski okvir kot vabilo k stripovskemu ustvarjanju.

Strip živi v bralcu, ne v logotipu. Zato smo celostno grafično podobo zasnovali okoli praznega stripovskega okvirja – prostora, ki čaka, da ga nekdo napolni s svojo domišljijo, s svojim karakterjem. Iz te ideje je zrasel krovni slogan kampanje:

»Imam karakter, berem stripe.«

Kampanja je potekala na več ravneh hkrati:

  • Projekt smo odprli z novinarsko konferenco na Ministrstvu za kulturo (6. 10. 2025), ki ji je sledilo strokovno srečanje z založniki (24. 10. 2025). Tako smo v projekt že zgodaj vključili ključne deležnike iz stripovske skupnosti.
  • Na Festivalu Tinta v Kinu Šiška smo postavili interaktivno info točko s tablo, totemom in promocijskimi gradivi, kjer so obiskovalci sami postali del zgodbe – z risanjem, branjem in deljenjem.
  • Osrednji dogodek je bil 22. novembra v ljubljanskem mestnem muzeju. Za vzdušje sta poskrbela duo Slika z jezika – Jernej Žumer in Urh Mlakar, ki sta z edinstveno kombinacijo rapa in risanja v živo ustvarila animirane zgodbe na platnu.
  • Kampanjo smo nadaljevali na Slovenskem knjižnem sejmu, kjer smo s tremi dogodki dosegli tako strokovno kot splošno publiko.
  • Vzporedno sta tekli digitalna in medijska kampanja: pripravili smo krovno video zgodbo in serijo video vsebin v stripovski estetiki. Posebno poglavje je bila DOOH aktivacija v mreži DigiLight Center (40 LCD prikazovalnikov).
  • Pripravili in distribuirali smo tudi promocijska gradiva: plakate, knjižna kazala, nalepke in totem – vse v celostni grafični podobi s sistemom stripovskih elementov.
  • Zgodbo so prevzele tudi šole, knjižnice in lokalni mediji po vsej Sloveniji – organsko, brez dodatnega pritiska.

Rezultat

Nacionalni dan stripa 2025 je postal prepoznavna nacionalna pobuda z realnim dosegom in odmevom:

  • Več kot 60 medijskih objav na nacionalnih in lokalnih spletnih medijih.
  • Več kot 700 obiskovalcev na živih dogodkih.
  • Skoraj 2 milijona očesnih kontaktov (1.988.418) prek DOOH aktivacije.
  • Posebna 4-stranska vsebina v sobotni izdaji časopisa Delo (22. 11. 2025).
  • Prostovoljno vključevanje šol in knjižnic iz vse Slovenije.
  • Projekt zaključen v okviru fiksne pogodbene vrednosti.

Toda najpomembnejši rezultat ni številka. Je dejstvo, da je Nacionalni dan stripa postal resničen kulturni dogodek – z lastno identiteto, skupnostjo in zgodbo, ki se bo nadaljevala. Mi smo ustvarili prostor. Karakter so mu dali ljudje. Saj se dobre zgodbe vedno začnejo na praznem listu.

13 Mar 2024

Novi poslovni modeli za balkanske medijske hiše

Medijske hiše lahko z obstoječimi kadri pidobijo nov vir prihodkov

Naročnik

Thomson Foundation & Internews

Leto

2020–2022

Avtor prispevka

Jernej Verbič

Neodvisne medijske hiše na Zahodnem Balkanu se spopadajo s pomanjkanjem sredstev za kakovostno produkcijo. To se vse bolj odraža v njihovi priljubljenosti med bralci, poslušalci in gledalci. Z uveljavitvijo novih poslovnih modelov lahko medijske hiše odklenejo nove denarne tokove, nadomestijo svoj kadrovski in finančni manko ter posledično izboljšajo učinkovitost svojega uredniškega dela.

Ozadje

Njuz.net, Vidi Vaka, 360 stepeni in Sloboden pečat so le nekatere od medijskih hiš iz držav Zahodnega Balkana, ki se soočajo s pomanjkanjem kadrovskih in finančnih sredstev za svoje osnovno poslanstvo. Odsotnost sistemskega financiranja kakovostnih produkcij in upad interesa kupiti oziroma podpreti dobre zgodbe, posledici kompleksnih sprememb na digitalnem trgu, jih pogosto potisneta na rob preživetja.

Dandanes zajeten delež prihodkov v digitalizirani medijski panogi prihaja z naslova plačilnih zidov, za katerimi medijske hiše svojim naročnikom ponujajo zgodbe. Toda naročnikov, ki so za novice vsak mesec pripravljeni odšteti fiksno vsoto denarja, na Zahodnem Balkanu še zdaleč ni dovolj, da bi zagotovili vzdržnost delovanja neodvisnih medijev.

V (pre)veliki meri se zato tovrstni mediji zanašajo na sredstva, pridobljena na razpisih. V zadnjih letih pa so se tudi razpisodajalci pričeli usmerjati v bolj vzdržne in dolgoročne projekte. Tudi Internews in Thomson Foundation, ki prijaviteljem vse pogosteje financirata svetovanja za prenovo poslovnih modelov in investicije vanje po načelu »učimo jih loviti ribe, namesto da jim jih dajemo.«

Rešitev

Svetovalec Internewsa in Thomson Foundation je tudi naš direktor Jernej Verbič. Izbranim medijskim hišam svetuje predvsem skozi prizmo brand newsroomov. To je namreč za medijske hiše eden najprimernejših poslovnih modelov, saj večino kadrov, potrebnih za vzpostavitev brand newsrooma, že imajo.

Makedonski Vidi Vaka je, denimo, že pred začetkom procesa svetovanj imel kakovostno produkcijsko ekipo snemalcev, montažerjev in grafičnih urednikov za “feature” zgodbe, namenjene objavi na družbenih omrežjih (ta medijski team je prvi v regiji, ki se je prvenstveno usmeril kot “social media only” in s tem cilja predvsem na mlajšo populacijo). Edini profil, potreben za delovanje brand newsrooma, ki ga v uredništvu niso imeli, je producent, zadolžen za vsebinsko zasnovo vsakokratnega projekta.

Ustanovitev brand newsroom oddelka pa ne prinaša le novih denarnih tokov. Omogoča tudi višjo kakovost novic s produkcijskega vidika. Medijske hiše, ki nimajo lastne produkcijske ekipe, lahko s produkcijskimi kadrovskimi okrepitvami izboljšajo učinkovitost medijskega uredništva ter producirajo video reportaže in novice, kot to počnejo v Vidi Vaka.

Rezultat

Razvoj Vidi Vakinega brand newsrooma je še v t. i. accelerator fazi, a je že po prvih šestih mesecih delovanja občutno izboljšal mesečne prihodke. V uredništvu “hard news” vsebin so zadovoljni z okrepitvami v kreativni produkciji in posledično boljši kakovosti, pa tudi večjemu dosegu, njihovih zgodb. Brand newsroom ekipa pa ustanovno fazo preživlja fokusirana na razvoj, saj pretežni del ekipe ustvarja tudi medijske projekte in je polno izkoriščen.

S stalnimi svetovanji in organizacijskimi prilagoditvami uspevajo učinkovito izkoristiti tudi (digitalna) znanja sodelavcev, ki tržijo storitve brand newsrooma, saj na podoben način izboljšujejo tudi promocijo oziroma razširjanje novinarskih zgodb. Rekordni dosegi na Facebooku so presegli milijon uporabnikov. V Severni Makedoniji je sicer na tem omrežju 1,2 milijona ljudi.

Rekordni dosegi na Facebooku so presegli milijon uporabnikov.

Več o poteku samega svetovanja in ključnih poudarkih z naših delavnic si lahko preberete tudi v člankih, ki smo ju objavili na britanskem novinarskem portalu Journalift:

Brand Newsroom: Organization and Flow;
Brand Newsroom: A New Revenue Stream for Media Outlets.

11 Apr 2022

Izboljšanje percepcije državnega podjetja

Strateška vsebinska komunikacija lahko izboljša ugled blagovne znamke

Naročnik

Slovenski državni gozdovi (SiDG)

Leto

2018-traja

Avtor prispevka

Jernej Verbič

Ozadje

Njuz.net, Vidi Vaka, 360 stepeni in Sloboden pečat so le nekatere od medijskih hiš iz držav Zahodnega Balkana, ki se soočajo s pomanjkanjem kadrovskih in finančnih sredstev za svoje osnovno poslanstvo. Odsotnost sistemskega financiranja kakovostnih produkcij in upad interesa kupiti oziroma podpreti dobre zgodbe, posledici kompleksnih sprememb na digitalnem trgu, jih pogosto potisneta na rob preživetja.

Dandanes zajeten delež prihodkov v digitalizirani medijski panogi prihaja z naslova plačilnih zidov, za katerimi medijske hiše svojim naročnikom ponujajo zgodbe. Toda naročnikov, ki so za novice vsak mesec pripravljeni odšteti fiksno vsoto denarja, na Zahodnem Balkanu še zdaleč ni dovolj, da bi zagotovili vzdržnost delovanja neodvisnih medijev.

V (pre)veliki meri se zato tovrstni mediji zanašajo na sredstva, pridobljena na razpisih. V zadnjih letih pa so se tudi razpisodajalci pričeli usmerjati v bolj vzdržne in dolgoročne projekte. Tudi Internews in Thomson Foundation, ki prijaviteljem vse pogosteje financirata svetovanja za prenovo poslovnih modelov in investicije vanje po načelu »učimo jih loviti ribe, namesto da jim jih dajemo.«

Rešitev

Svetovalec Internewsa in Thomson Foundation je tudi naš direktor Jernej Verbič. Izbranim medijskim hišam svetuje predvsem skozi prizmo brand newsroomov. To je namreč za medijske hiše eden najprimernejših poslovnih modelov, saj večino kadrov, potrebnih za vzpostavitev brand newsrooma, že imajo.

Makedonski Vidi Vaka je, denimo, že pred začetkom procesa svetovanj imel kakovostno produkcijsko ekipo snemalcev, montažerjev in grafičnih urednikov za “feature” zgodbe, namenjene objavi na družbenih omrežjih (ta medijski team je prvi v regiji, ki se je prvenstveno usmeril kot “social media only” in s tem cilja predvsem na mlajšo populacijo). Edini profil, potreben za delovanje brand newsrooma, ki ga v uredništvu niso imeli, je producent, zadolžen za vsebinsko zasnovo vsakokratnega projekta.

Ustanovitev brand newsroom oddelka pa ne prinaša le novih denarnih tokov. Omogoča tudi višjo kakovost novic s produkcijskega vidika. Medijske hiše, ki nimajo lastne produkcijske ekipe, lahko s produkcijskimi kadrovskimi okrepitvami izboljšajo učinkovitost medijskega uredništva ter producirajo video reportaže in novice, kot to počnejo v Vidi Vaka.

Rezultat

Razvoj Vidi Vakinega brand newsrooma je še v t. i. accelerator fazi, a je že po prvih šestih mesecih delovanja občutno izboljšal mesečne prihodke. V uredništvu “hard news” vsebin so zadovoljni z okrepitvami v kreativni produkciji in posledično boljši kakovosti, pa tudi večjemu dosegu, njihovih zgodb. Brand newsroom ekipa pa ustanovno fazo preživlja fokusirana na razvoj, saj pretežni del ekipe ustvarja tudi medijske projekte in je polno izkoriščen.

S stalnimi svetovanji in organizacijskimi prilagoditvami uspevajo učinkovito izkoristiti tudi (digitalna) znanja sodelavcev, ki tržijo storitve brand newsrooma, saj na podoben način izboljšujejo tudi promocijo oziroma razširjanje novinarskih zgodb. Rekordni dosegi na Facebooku so presegli milijon uporabnikov. V Severni Makedoniji je sicer na tem omrežju 1,2 milijona ljudi.






Seznam v dveh poravnanih stolpcih


Kako do rezultatov?

  • Strateško urednikovanje
  • Upravljanje družbenih omrežij
  • Urednikovanje odnosov
  • Snemanje na terenu
  • Novinar na terenu
  • Video montaža


+