Strip. Vsi smo ga že kdaj držali v rokah. A kljub več kot stoletni tradiciji v slovenskem prostoru je bil strip dolgo časa obravnavan kot drugorazredna literarna forma – zabava za otroke, ne resna kultura. Ko nas je Ministrstvo za kulturo povabilo k pripravi komunikacijske kampanje za prvi Nacionalni dan stripa, smo vedeli, da gre za nekaj več kot le promocijsko nalogo. Šlo je za vzpostavitev novega nacionalnega praznika.
Ozadje
Bralna kultura v Sloveniji upada. Število bralcev pada v vseh generacijah, najbolj opazno pri mladih, ki čas vse pogosteje preživijo ob zaslonih, z izjemno kratko zmožnostjo koncentracije. Hkrati je leto 2025 prineslo posebno priložnost: stoletnico rojstva Mikija Mustra, enega najpomembnejših slovenskih stripovskih ustvarjalcev.
Vlada Republike Slovenije je odločila, da bo 22. november postal Nacionalni dan stripa. Datum, ki naj bi strip postavil v ospredje kot legitimno literarno in vizualno formo ter spodbudil bralno in vizualno pismenost pri vseh generacijah. Slovenija je tako postala ena od redkih držav na svetu, ki tak dan uradno obeležuje.
Rešitev
Projekt smo zasnovali kot celostno komunikacijsko kampanjo od oktobra do decembra 2025 in je bila zgrajena okoli enostavne, a močne ideje: prazen stripovski okvir kot vabilo k stripovskemu ustvarjanju.
Strip živi v bralcu, ne v logotipu. Zato smo celostno grafično podobo zasnovali okoli praznega stripovskega okvirja – prostora, ki čaka, da ga nekdo napolni s svojo domišljijo, s svojim karakterjem. Iz te ideje je zrasel krovni slogan kampanje:
»Imam karakter, berem stripe.«
- Projekt smo odprli z novinarsko konferenco na Ministrstvu za kulturo (6. 10. 2025), ki ji je sledilo strokovno srečanje z založniki (24. 10. 2025). Tako smo v projekt že zgodaj vključili ključne deležnike iz stripovske skupnosti.
- Na Festivalu Tinta v Kinu Šiška smo postavili interaktivno info točko s tablo, totemom in promocijskimi gradivi, kjer so obiskovalci sami postali del zgodbe – z risanjem, branjem in deljenjem.
- Osrednji dogodek je bil 22. novembra v ljubljanskem mestnem muzeju. Za vzdušje sta poskrbela duo Slika z jezika – Jernej Žumer in Urh Mlakar, ki sta z edinstveno kombinacijo rapa in risanja v živo ustvarila animirane zgodbe na platnu.
- Kampanjo smo nadaljevali na Slovenskem knjižnem sejmu, kjer smo s tremi dogodki dosegli tako strokovno kot splošno publiko.
- Vzporedno sta tekli digitalna in medijska kampanja: pripravili smo krovno video zgodbo in serijo video vsebin v stripovski estetiki. Posebno poglavje je bila DOOH aktivacija v mreži DigiLight Center (40 LCD prikazovalnikov).
- Pripravili in distribuirali smo tudi promocijska gradiva: plakate, knjižna kazala, nalepke in totem – vse v celostni grafični podobi s sistemom stripovskih elementov.
- Zgodbo so prevzele tudi šole, knjižnice in lokalni mediji po vsej Sloveniji – organsko, brez dodatnega pritiska.
Rezultat
- Več kot 60 medijskih objav na nacionalnih in lokalnih spletnih medijih.
- Več kot 700 obiskovalcev na živih dogodkih.
- Skoraj 2 milijona očesnih kontaktov (1.988.418) prek DOOH aktivacije.
- Posebna 4-stranska vsebina v sobotni izdaji časopisa Delo (22. 11. 2025).
- Prostovoljno vključevanje šol in knjižnic iz vse Slovenije.
- Projekt zaključen v okviru fiksne pogodbene vrednosti.
Toda najpomembnejši rezultat ni številka. Je dejstvo, da je Nacionalni dan stripa postal resničen kulturni dogodek – z lastno identiteto, skupnostjo in zgodbo, ki se bo nadaljevala. Mi smo ustvarili prostor. Karakter so mu dali ljudje. Saj se dobre zgodbe vedno začnejo na praznem listu.
