15 Mar 2024

Sodobna izvedba dogodkov za notranjo in zunanjo javnost

Vsebinska in produkcijska podpora na internem dogodku

Naročnik

SAP Srednja in Vzhodna Evropa

Leto

2018–v teku

Avtor prispevka

Kristijan Radikovič

SAP je eno največjih globalnih podjetij na področju informacijske in komunikacijske tehnologije – Forbes ga uvršča med najuspešnejših 25. Zaradi svoje velikosti je družba razdeljena na več tržnih enot. Ena od njih je SAP Srednja in Vzhodna Evropa, ki vključuje tudi ljubljansko izpostavo SAP Slovenija. Ko smo lahko zaposlene v Dobrih zgodbah še prešteli na prste ene roke, se je ta na nas obrnila s prošnjo, naj dolgočasna letna poročila tržne enote pretvorimo v kratke video zgodbe. Naše sodelovanje je kmalu preraslo priložnostno video produkcijo, zato danes za SAP Srednja in Vzhodna Evropa ustvarjamo tri letne dogodke.

SAP CEE Customer Success Kick-off

SAP Customer Success Kick-off je nekajdnevni notranji dogodek za prodajnike in tržnike, na katerem SAP vsako leto predstavi pretekle poslovne rezultate, podeli nagrade najuspešnejšim posameznikom in ekipam, zaposlene seznani s poslovno strategijo za prihodnje leto ter predstavi dobre prakse.

Na dogodku, ki se vsako leto odvije v glavnem mestu ene od držav v Srednji in Vzhodni Evropi, smo sodelovali že štirikrat zapored. Zadnji SAP CEE Customer Success Kick-off se je odvil z Zagrebu, udeležilo pa se ga je približno 450 zaposlenih iz celotne tržne enote – ta zaradi politične reorganizacije od leta 2022 vključuje tudi nekatere države Zahodne in Srednje Azije.

Kot vsako leto smo naročniku tudi na zadnjem dogodku pomagali s snovanjem krovnega koncepta. Tokrat smo ga osnovali na Einsteinovi teoriji relativnosti. Zaposleni so mesec pred dogodkom prejeli vabilo na tridnevno misijo, v sklopu katere so se podali na ekspedicije po različnih lokacijah v prostoru in času. Tam so zbirali zaupne poslovne informacije, s katerimi bodo laže obvladovali izzive prihodnosti.

Koncept smo podprli s produkcijo različnih formatov vsebin – video materiali, različnimi besedili in statičnimi grafikami, uporabljenih v tiskovinah. Posamezne sklope dogodka smo tako otvorili z animiranimi uvodnimi špicami, ki so vodile rdečo nit celotnega dogodka, obenem pa so udeležence seznanile z vsebino vsakega sklopa.

Uvodna špica internega dogodka

Znaten obseg vsako leto predstavlja besedilopisje, v prvi vrsti pisanje objav za aplikacijo Eventee, ki jo naročnik na svojih dogodkih uporablja kot osrednji kanal za komuniciranje z udeleženci. Aplikacija namreč omogoča potisna obvestila, preko katerih lahko udeležence obveščamo o začetku posameznih predavanj, prevozih, obrokih in vseh tekočih spremembah.

Prednost aplikacije Eventee je, da omogoča dvosmerno komunikacijo z udeleženci dogodka, ki je za SAP ključnega pomena. Udeležence zato vsako leto spodbujamo k objavljanju na družabnem zidu v aplikaciji ter med predavanji s kratkimi kvizi ohranjamo njihovo pozornost – rezultati kvizov so v živo prikazani na odru, pospremi pa jih komentar voditelja.

examples of posts on the eventee application

Primeri objav v aplikaciji Evente

Poleg objav v aplikacji Eventee pa vsako leto spišemo tudi vezno besedilo za voditelja dogodka, ki je prav tako usklajeno s krovnim konceptom, in besedila scenarijev vseh video vsebin, vključno z uvodnimi špicami in razglasitvami nominirancev in zmagovalcev, ki se predvajajo med podelitvijo nagrad.

SAP CEE Partner Kick-off

Mesec ali dva po notranjem dogodku za zaposlene SAP Srednja in Vzhodna Evropa organizira še zunanji dogodek za poslovne partnerje. Ti so za naročnika izjemnega pomena, saj s prodajo programske opreme SAP (nadgrajene z lastnimi rešitvami in vtičniki) prispevajo znaten delež letnega prometa nemške korporacije.

Zaradi precejšnje podobnosti vsebine notranjega in zunanjega dogodka lahko vsebine z notranjega dogodka vsako leto recikliramo tudi za zunanji dogodek. Leta 2023 smo tako v Bratislavi reciklirali koncept dogodka za zaposlene, ki je poudarjal kulturno raznolikost tržne enote SAP Srednja in Vzhodna Evropa. S tem smo za novopridružene azijske države pričarali vključujoče vzdušje.

Tudi na dogodku za partnerje naročnika vsako leto podpremo s produkcijo najrazličnejših vsebin – od uvodnih špic posameznih sklopov dogodka in animacij za podelitev nagrad najuspešnejšim partnerjem do besedil za obveščanje udeležencev v aplikaciji Eventee – in z vodenjem tehnične ekipe na prizorišču.

Poleg omenjenega smo za naročnika in njegove partnerje po dogodku pripravili še video reportažo, ki je na hitro povzela vsebino in dogajanje na dogodku. Video so člani naročnikove projektne ekipe in udeleženci dogodka nato delili na svojih osebnih profilih na družbenem omrežju LinkedIn.

Reportažni video z dogodka

SAP CEE Quality Awards for Customer Success

Zadnji dogodek, ki ga letno ustvarjamo z naročnikom, je SAP CEE Quality Awards for Customer Success, ki je v prvi vrsti namenjen strankam. V sklopu dogodka namreč naročnik strankam, ki so njegove rešitve s svojimi informacijskimi sistemi integrirale najhiteje, najučinkoviteje ali na najbolj inovativen način, podeljuje nagrade za uspešno implementacijo.

Projekt smo prvič izvedli med pandemijo covida-19, ko zaradi omejitve združevanja naročnik projekta ni mogel izvesti v živo kot dotlej. Namesto virtualnega ali hibridnega dogodka smo si zamislili dve seriji objav z video vsebinami na družbenem omrežju LinkedIn – v prvi seriji smo razkrili nominirance v posameznih kategorijah, v drugi seriji videov pa podrobno predstavili zmagovalni projekt iz vsake kategorije. Objave so delili predstavniki naročnika, naročnikovi poslovni partnerji in stranke.

Predstavitveni video enega od zmagovalnih projektov

Tovrstna prevetritev dogodka v živo je omogočila, da so vsebine, ki bi jih sicer videli le udeleženci dogodka, dosegle tudi širšo poslovno javnost. S tem smo prispevali k večji vidljivosti in prepoznavnosti tržne enote SAP Srednja in Vzhodna Evropa, naročnikovih poslovnih partnerjev in strank.

Zaradi pozitivnih učinkov projekta se dogodek tudi po koncu pandemije covida-19 še vedno izvaja v takšni obliki, naš naročnik pa lahko nastale zgodbe o uspešno implementirani programski opremi SAP uporablja tudi za druge namene, npr. za interno izmenjavo dobrih praks ter predstavitve svojih izdelkov in storitev.

13 Mar 2024

Novi poslovni modeli za balkanske medijske hiše

Medijske hiše lahko z obstoječimi kadri pidobijo nov vir prihodkov

Naročnik

Thomson Foundation & Internews

Leto

2020–2022

Avtor prispevka

Jernej Verbič

Neodvisne medijske hiše na Zahodnem Balkanu se spopadajo s pomanjkanjem sredstev za kakovostno produkcijo. To se vse bolj odraža v njihovi priljubljenosti med bralci, poslušalci in gledalci. Z uveljavitvijo novih poslovnih modelov lahko medijske hiše odklenejo nove denarne tokove, nadomestijo svoj kadrovski in finančni manko ter posledično izboljšajo učinkovitost svojega uredniškega dela.

Ozadje

Njuz.net, Vidi Vaka, 360 stepeni in Sloboden pečat so le nekatere od medijskih hiš iz držav Zahodnega Balkana, ki se soočajo s pomanjkanjem kadrovskih in finančnih sredstev za svoje osnovno poslanstvo. Odsotnost sistemskega financiranja kakovostnih produkcij in upad interesa kupiti oziroma podpreti dobre zgodbe, posledici kompleksnih sprememb na digitalnem trgu, jih pogosto potisneta na rob preživetja.

Dandanes zajeten delež prihodkov v digitalizirani medijski panogi prihaja z naslova plačilnih zidov, za katerimi medijske hiše svojim naročnikom ponujajo zgodbe. Toda naročnikov, ki so za novice vsak mesec pripravljeni odšteti fiksno vsoto denarja, na Zahodnem Balkanu še zdaleč ni dovolj, da bi zagotovili vzdržnost delovanja neodvisnih medijev.

V (pre)veliki meri se zato tovrstni mediji zanašajo na sredstva, pridobljena na razpisih. V zadnjih letih pa so se tudi razpisodajalci pričeli usmerjati v bolj vzdržne in dolgoročne projekte. Tudi Internews in Thomson Foundation, ki prijaviteljem vse pogosteje financirata svetovanja za prenovo poslovnih modelov in investicije vanje po načelu »učimo jih loviti ribe, namesto da jim jih dajemo.«

Rešitev

Svetovalec Internewsa in Thomson Foundation je tudi naš direktor Jernej Verbič. Izbranim medijskim hišam svetuje predvsem skozi prizmo brand newsroomov. To je namreč za medijske hiše eden najprimernejših poslovnih modelov, saj večino kadrov, potrebnih za vzpostavitev brand newsrooma, že imajo.

Makedonski Vidi Vaka je, denimo, že pred začetkom procesa svetovanj imel kakovostno produkcijsko ekipo snemalcev, montažerjev in grafičnih urednikov za “feature” zgodbe, namenjene objavi na družbenih omrežjih (ta medijski team je prvi v regiji, ki se je prvenstveno usmeril kot “social media only” in s tem cilja predvsem na mlajšo populacijo). Edini profil, potreben za delovanje brand newsrooma, ki ga v uredništvu niso imeli, je producent, zadolžen za vsebinsko zasnovo vsakokratnega projekta.

Ustanovitev brand newsroom oddelka pa ne prinaša le novih denarnih tokov. Omogoča tudi višjo kakovost novic s produkcijskega vidika. Medijske hiše, ki nimajo lastne produkcijske ekipe, lahko s produkcijskimi kadrovskimi okrepitvami izboljšajo učinkovitost medijskega uredništva ter producirajo video reportaže in novice, kot to počnejo v Vidi Vaka.

Rezultat

Razvoj Vidi Vakinega brand newsrooma je še v t. i. accelerator fazi, a je že po prvih šestih mesecih delovanja občutno izboljšal mesečne prihodke. V uredništvu “hard news” vsebin so zadovoljni z okrepitvami v kreativni produkciji in posledično boljši kakovosti, pa tudi večjemu dosegu, njihovih zgodb. Brand newsroom ekipa pa ustanovno fazo preživlja fokusirana na razvoj, saj pretežni del ekipe ustvarja tudi medijske projekte in je polno izkoriščen.

S stalnimi svetovanji in organizacijskimi prilagoditvami uspevajo učinkovito izkoristiti tudi (digitalna) znanja sodelavcev, ki tržijo storitve brand newsrooma, saj na podoben način izboljšujejo tudi promocijo oziroma razširjanje novinarskih zgodb. Rekordni dosegi na Facebooku so presegli milijon uporabnikov. V Severni Makedoniji je sicer na tem omrežju 1,2 milijona ljudi.

Rekordni dosegi na Facebooku so presegli milijon uporabnikov.

Več o poteku samega svetovanja in ključnih poudarkih z naših delavnic si lahko preberete tudi v člankih, ki smo ju objavili na britanskem novinarskem portalu Journalift:

Brand Newsroom: Organization and Flow;
Brand Newsroom: A New Revenue Stream for Media Outlets.

12 Apr 2022

Trajnostna zgodba vodilne slovenske energetske družbe

Tudi korporativni video je lahko čustveno nabita zgodba o trajnostni preobrazbi

Naročnik

Petrol

Leto

2019–v teku

Avtor prispevka

Kristijan Radikovič

Slovenci ime blagovne znamke Petrol nemalokrat uporabimo kot sopomenko za bencinsko črpalko. Toda največje slovensko energetsko podjetje, ki je vse bolj vprisotno tudi na balkanskih trgih, je mnogo več kot to – za posameznike, poslovno skupnost in širšo družbo. V zadnjih letih so v skladu s smernicami Evropske unije izdelali novo trajnostno strategijo in izrazito diverzificirali svojo ponudbo, z nedavno širitvijo pa svoje trajnostne prakse uveljavljajo tudi v drugih državah regije Adria.

Serija videov o trajnostnih in digitalnih projektih

Naše sodelovanje s Petrolom sega v leto 2019, ko so se na nas obrnili z naročilom serije videov o trajnostnih in digitalnih rešitvah. Energetsko podjetje je želelo po eni strani s serijo videov javnost seznaniti s svojimi prizadevanji za digitalizacijo in trajnostno ravnanje z okoljem in v času, ko se vse bolj izpostavlja trajnostne cilje za leti 2030 in 2050, izboljšati percepcijo tržne znamke Petrol, po drugi pa poslovni in javnodržavni skupnosti predstaviti svoje zelene rešitve.

V okviru projekta smo posneli in zmontirali kopico kratkih video zgodb, ki so v veliki meri sledile istemu sistemu: video smo odprli s kratko animacijo, ki je orisala krovni problem, nato pa smo z izjavami zaposlenih v Petrolu in njihovih poslovnih partnerjev razvili zgodbo, ki je enostavno in jasno predstavila problem, s katerim se sooča naša družba, ter rešitev, ki jo ponuja Petrol.

Serija videov, ki smo jo snemali po vsej Sloveniji in celo na Hrvaškem, je med drugim obsegala videe o naslednjih projektih:
– Vodni krog,
– Informacijski sistem Tango,
– Interaktivni zasloni Hip Terminal,
– Vetrno polje Ljubač,
– Energetska prenova javne razsvetljave,
– Utekočinjen naftni plin kot prehodni energent,
– Petrolov e-vozni park,
– Petrolov laboratorij,
– Trajnostne rešitve v športnih objektih Baza in Squashland,
– Energetska sanacija v Mestni občini Kranj,
– Energetska sanacija Mestne občini Maribor,
– Reportaža dogodka e-Na poti.

Video s predstavitvijo vetrnega polja v Ljubaču

Nov korporativni video

Petrol je s svojimi bencinskimi servisi za mnoge od nas nepogrešljiv. Tudi če odmislimo gorivo. Kolikokrat ste na Petrolu že kupili kavo? Kolikokrat ste se v nedeljo ali na praznik tja odpravili po liter mleka ali po toaletni papir? Ali pa pozno zvečer po škatlico cigaret? Morda ste tam oddali pošiljko, plačali položnico ali pa kupili vstopnico za prireditev. V takšnih situacijah je bližina Petrola nedvomno velika prednost.

Nepogrešljiv pa ni samo za posameznike, temveč tudi za poslovno skupnost in javni sektor. Petrol je namreč ena vodilnih energetskih blagovnih znamk, ki spodbujajo in pospešujejo trajnostni razvoj regije. Z energetskimi prenovami v okviru energetskih pogodbeništev obnavljajo javno infrastrukturo, z menjavami svetil znižujejo svetlobno onesnaževanje, z novimi vetrnimi in sončnimi elektrarnami ter električno mobilnostjo pa zmanjšujejo škodljive izpuste.

Vse to in še več je želel naš naročnik povedati v svojem novem korporativnem videu, ki ga je prvenstveno predvajal na internem dogodku ob pomembnem prevzemu lastništva hrvaške naftne družbe Crodux oktobra 2021. S tem prevzemom se je namreč skupina Petrol pri naših južnih sosedih pozicionirala kot drugi največji dobavitelj naftnih izdelkov in še dodatno okrepila svojo prisotnost v regiji.

Pri snovanju rešitve smo se osredotočali predvsem na to, kako vsestranski pomen Petrola za posameznika in poslovno skupnost predstaviti na način, ki bo pritegnil gledalca. Zavedali smo se, da lahko to dosežemo le z vrhunskim govorjenim besedilom, prepričljivo interpretacijo le-tega, glasbeno podlago, slikovno podlago, graficiranimi konkretnimi poslovnimi podatki in spremnimi animacijami.

Za začetek smo spisali besedilo s čustveno konotacijo, ki v prvem delu zaobjame vse Petrolove stične točke s potrošniki in širšo družbo, v drugem delu pa se osredotoča predvsem na Petrolovo zavezo za razvoj trajnostne družbe. Da bi besedilo v videu resnično zaživelo, smo morali skrbno izbrati tudi glasove, ki odražajo sporočilnost besedila – za slovensko različico videa smo zato izbrali glasovno interpretacijo Ivana Lotriča.

Govorjeno besedilo smo podložili z arhivskimi in novimi posnetki Petrolovih projektov in rešitev. Te smo dodatno opremili z besedilnimi grafikami, ki izpostavljajo konkretne poslovne podatke, za piko na i pa smo v video inkorporirali tudi animirano svetlečo pasico. Ta skozi video vleče rdečo nit ter pooseblja energijo iz Petrolovega glavnega slogana »Energija za življenje« in integracijskega slogana »Energija smo mi.«

Produktni video za nova goriva Q Max

Petrol se ponaša z osrednjim laboratorijem za naftna goriva v Sloveniji, ki kakovost pogonskih goriv preskuša in zagotavlja že več kot 70 let. Kot pravijo sami, se zavedajo, da naftni derivati niso trajnosten vir energije, se pa s svojimi raziskavami in razvojem trudijo zagotoviti, da bi bil njihov vpliv na okolje čim manjši.

Leta 2021 so se na nas obrnili z naročilom videa, ki bi na dinamičen način prikazal visokokakovostno dobavno in proizvodno verigo nove serije goriv Q Max. Snemanje je potekalo na različnih lokacijah po Sloveniji, saj smo želeli prikazati celotno pot Petrolovih goriv po Sloveniji – od Luke Koper in skladišč v Srminu, preko Petrolovega laboratorija za naftna goriva v Zalogu do končnih strank na bencinskih črpalkah.

Produktni video za novo družino goriv Q Max

11 Apr 2022

Izboljšanje percepcije državnega podjetja

Strateška vsebinska komunikacija lahko izboljša ugled blagovne znamke

Naročnik

Slovenski državni gozdovi (SiDG)

Leto

2018-traja

Avtor prispevka

Jernej Verbič

Ozadje

Njuz.net, Vidi Vaka, 360 stepeni in Sloboden pečat so le nekatere od medijskih hiš iz držav Zahodnega Balkana, ki se soočajo s pomanjkanjem kadrovskih in finančnih sredstev za svoje osnovno poslanstvo. Odsotnost sistemskega financiranja kakovostnih produkcij in upad interesa kupiti oziroma podpreti dobre zgodbe, posledici kompleksnih sprememb na digitalnem trgu, jih pogosto potisneta na rob preživetja.

Dandanes zajeten delež prihodkov v digitalizirani medijski panogi prihaja z naslova plačilnih zidov, za katerimi medijske hiše svojim naročnikom ponujajo zgodbe. Toda naročnikov, ki so za novice vsak mesec pripravljeni odšteti fiksno vsoto denarja, na Zahodnem Balkanu še zdaleč ni dovolj, da bi zagotovili vzdržnost delovanja neodvisnih medijev.

V (pre)veliki meri se zato tovrstni mediji zanašajo na sredstva, pridobljena na razpisih. V zadnjih letih pa so se tudi razpisodajalci pričeli usmerjati v bolj vzdržne in dolgoročne projekte. Tudi Internews in Thomson Foundation, ki prijaviteljem vse pogosteje financirata svetovanja za prenovo poslovnih modelov in investicije vanje po načelu »učimo jih loviti ribe, namesto da jim jih dajemo.«

Rešitev

Svetovalec Internewsa in Thomson Foundation je tudi naš direktor Jernej Verbič. Izbranim medijskim hišam svetuje predvsem skozi prizmo brand newsroomov. To je namreč za medijske hiše eden najprimernejših poslovnih modelov, saj večino kadrov, potrebnih za vzpostavitev brand newsrooma, že imajo.

Makedonski Vidi Vaka je, denimo, že pred začetkom procesa svetovanj imel kakovostno produkcijsko ekipo snemalcev, montažerjev in grafičnih urednikov za “feature” zgodbe, namenjene objavi na družbenih omrežjih (ta medijski team je prvi v regiji, ki se je prvenstveno usmeril kot “social media only” in s tem cilja predvsem na mlajšo populacijo). Edini profil, potreben za delovanje brand newsrooma, ki ga v uredništvu niso imeli, je producent, zadolžen za vsebinsko zasnovo vsakokratnega projekta.

Ustanovitev brand newsroom oddelka pa ne prinaša le novih denarnih tokov. Omogoča tudi višjo kakovost novic s produkcijskega vidika. Medijske hiše, ki nimajo lastne produkcijske ekipe, lahko s produkcijskimi kadrovskimi okrepitvami izboljšajo učinkovitost medijskega uredništva ter producirajo video reportaže in novice, kot to počnejo v Vidi Vaka.

Rezultat

Razvoj Vidi Vakinega brand newsrooma je še v t. i. accelerator fazi, a je že po prvih šestih mesecih delovanja občutno izboljšal mesečne prihodke. V uredništvu “hard news” vsebin so zadovoljni z okrepitvami v kreativni produkciji in posledično boljši kakovosti, pa tudi večjemu dosegu, njihovih zgodb. Brand newsroom ekipa pa ustanovno fazo preživlja fokusirana na razvoj, saj pretežni del ekipe ustvarja tudi medijske projekte in je polno izkoriščen.

S stalnimi svetovanji in organizacijskimi prilagoditvami uspevajo učinkovito izkoristiti tudi (digitalna) znanja sodelavcev, ki tržijo storitve brand newsrooma, saj na podoben način izboljšujejo tudi promocijo oziroma razširjanje novinarskih zgodb. Rekordni dosegi na Facebooku so presegli milijon uporabnikov. V Severni Makedoniji je sicer na tem omrežju 1,2 milijona ljudi.






Seznam v dveh poravnanih stolpcih


Kako do rezultatov?

  • Strateško urednikovanje
  • Upravljanje družbenih omrežij
  • Urednikovanje odnosov
  • Snemanje na terenu
  • Novinar na terenu
  • Video montaža


11 Apr 2022

Kreativna produkcija za Kickstarter kampanjo

Dobra zgodba lahko v svet popelje še tako nišno idejo

Naročnik

H2O Globe

Leto

2019

Avtor prispevka

Kristijan Radikovič

H2O Globe je blagovna znamka, ki je razvila aplikacijo za potapljače po vsem svetu. Ti lahko pomočjo aplikacije danes najdejo svojo naslednjo potapljaško destinacijo, nakupujejo potapljaško opremo in se mrežijo. Ob ustanovitvi so želeli izvesti kampanjo za zbiranje stredstev na Kickstaterju. Za ta namen so potrebovali prepričljiv predstavitveni video.

Ozadje

Blagovna znamka H2O Globe leta 2019 razvila ekipa potapljaških navdušencev, ki so na trgu pogrešali aplikacijo, namenjeno odkrivanju novih potapljaških lokacij in mreženju skupnosti. Zato so se odločili aplikacijo razviti kar sami. Ker pa jim je ob ustanovitvi primanjkovalo sredstev za razvoj in lansiranje aplikacije, so se odločili izvesti kampanjo na Kickstarterju.

Če ste kadar koli zasledili kakšno kampanjo na Kickstaterju, ste verjetno opazili, da najuspešnejše kampanje, ki so dosegle ali prisegle pričakovani investicijski prag, vedno spremlja tudi privlačen predstavitveni video. Ljudje smo namreč zasičeni z informacijami, zato naša pozornost upada. Video je najboljši medij, saj od gledalca zahteva mnogo manjši angažma kot dolgovezni traktati besedila.

Tega se je zavedalo tudi vodstvo blagovne znamke H2O Globe. Zato so se za pomoč pri zasnovi in produkciji videa obrnili na našo, takrat še precej mlado vsebinsko in produkcijsko ekipo. Staknili smo svoje glave in izdelali vsebinsko zasnovo videa, na katerega smo ponosni še danes.

Rešitev

V našem brand newsroomu smo prepričani, da je pripovedovanje zgodb najučinkovitejši način za komuniciranje vrednot in vizije blagovne znamke. Zato smo tudi predstavitveni video za aplikacjo H2O Globe oblikovali v skladu s tem prepričanjem. Tako smo si zamislili, posneli in zmontirali video, ki poslanstvo blagovne znamke predstavi skozi zgodbo.

Eden od glavnih ciljev aplikacije H2O Globe je, da omogoči mreženje med potapljači, zato sta bila glavna junaka dva. Aplikacija protagonista poveže na podlagi njunih skupnih interesov, podobnih življenjskih slogov in dejstva, da živita v istem okolju – kot nekakšen Tinder za potapljače. Ko ste spoznata, nemudoma »klikneta« in tako se začne njuno skupno odkrivanje (podvodnega) sveta.

Rezultat

Predstavitveni video, ki smo ga izdelali v našem uredništvu, je usresničil svoj namenn in balgovna znamka H2O Globe je na Kickstarterju uspešno zbala sredstva za razvoj in lansiranje aplikacije. Ne le to, z našimi storitvami so bili tako zadovoljni, da so želeli z nami sodelovati tudi na predstavitvi ob lansiranju aplikacije, ki so jo v živo prenašali s Krka.

Celotna ekipa Dobrih zgodb se je z vso našo opremo za prenose v živo odpavila na otok v Kvarnerju, kjer smo kar ob obali postavili studio na prostem. Postavili smo režijo, vklopili kamere, ozvočili govorce in pričeli oddajati. Tudi ta prenos, ki so ga med drugim spremljali tudi ljudje, ki so projekt podprli na Kickstarterju, je bil uspešen. Danes aplikacijo H2O Globe uporabljajo potapljači širom sveta.

11 Apr 2022

Komunikacija na presečišču znanosti in gospodarstva

Kako premostiti vrzel med visoko znanostjo in preostalim svetom

Naročnik

Institut "Jozef Stefan"

Leto

2021–2022

Avtor prispevka

Kristijan Radikovič

Institut “Jozef Stefan” je vodilni javnoraziskovalni zavod v Sloveniji, ki s svojimi raziskavami, dognanji in patenti sega v sam vrh evropske in svetovne znanstvene sfere. Zaposluje skoraj 1.000 ljudi, ki izvajajo vrhunske raziskave na področjih elektronike, informacijiske tehnologije, fizike, kemije, biokemije, reaktorskega iniženiringa in energetike.

Predstavitev projektov Evropskega raziskovalnega sveta

Kot javni zavod Institut “Jozef Stefan” delež svojih sredstev prejme iz državnega proračuna. Toda znanstveni projekti, ki jih izvaja institut, zahtevajo vrhunsko infrastrukturo in večmilijonsko opremo, česar državno financiranje ne more pokriti. Zato se redno prijavljajo na razpise, predvsem evropske, kjer dobijo velik del sredstev za nadaljni infrastrukturni razvoj in nenazadnje plače visoko izobraženih zaposlenih.

Med glavnimi razpisi, na katere se prijavljajo, so razpisi Evropskega raziskovalnega sveta (angl. European Research Council [ERC]), v okviru katerega raziskujejo tako uveljavljeni kot tudi mladi raziskovalci na osrednjem slovenskem znanstvenem institutu. Institutovci so želeli zato izdelati predstavitveni video, ki bi predstavil glavne projekte, ki jih njihovi raziskovalci izvajajo v okviru projekta ERC.

Idejno zasnovo in scenarij za video smo pripravili v sodelovanju z zaposlenimi v Centru za prenos tehnologij in inovacij Instituta “Jozef Stefan”. Njegovo osrednje poslanstvo je, da tehnologije in inovacije, razvite v institutu, svoje mesto najdejo tudi v praksi in tako pripomorejo h razvoju gospodarstva, napredku informacijske znanosti in varovanju okolja.

Znanstvenike, ki nastopajo v videu, smo posneli ob njiihovem delu in jih prosili, da na kratko predstavijo svoje projekte ter njihovo uporabno vrednost. Video smo opremili z animiranimi grafikami s ključnimi podatki o institutu in projektih, ki jih institut izvaja v sklopu Evropskega raziskovalnega sveta.

Predstavitveni video raziskav v okviru Evropskega raziskovalnega sveta

Povezovanje z gospodarstvom in industrijo

Delež raziskav na Institutu “Jozef Stefan” predstavljajo raziskave tako imenovane bazične znanosti, s katerimi želijo znanstveniki pojasniti naravne pojave in procese. Drugi del raziskav se ukvarja z uporabno znanostjo. V tem primeru so ugotovitve in izsledki raziskav uporabni v razvoju uporabnih rešitev. Da bi bil prenos tovrstnih znanj v industrijo čim bolj učinkovit, institut ustanavlja povezana podjetja, pogosto pa se povezuje tudi z industrijo.

Leto po produkciji videa za razpis Evropskega raziskovalnega sveta se je zato Center za prenos tehnologij in inovacij ponovno obrnil na našo ekipo. Tokrat so nas kontaktirali z naročilom za produkcijo štirih videov za potencialne investitorje in partnerje, ki bi predstavili aktualne rešitve Instituta “Jozef Stefan” na področjih zelenega razvoja, zdravstva in digitalizacije.

Pri predstavitvenem videu za Evropski raziskovalni svet smo se naučili, da znanstveniki le stežka komunicirajo na obče razumljiv način, zato smo tokrat posebno pozornost posvetili prav jasnosti sporočil. Sogovornikom smo pomagali njihove izjave približati sleherniku, obenem pa smo jih pozvali še, naj naštejejo nekaj konkretnih primerov uporabe izsledkov njihovih raziskav v industriji. Tako bodo potencialni investitorji in partnerji laže prepoznali uporabno vrednost njihovih izsledkov.

Video o zelenih rešitvah za industrijo

11 Apr 2022

30 let dobrih zgodb na borznem parketu

Ljubljanska borza: Dokumentarna zgodba ob 30-letnici

Naročnik

Ljubljanska borza

Leto

2019

Avtor prispevka

Jernej Verbič

Ob tridesetletnici delovanja Ljubljanske borze smo v sodelovanju z RTV Slovenija pripravili dokumentarni film o zgodovini te finančne institucije. Projekt je ponudil dobrodošlo izhodišče za razmišljanje o možnostih, ki jih v kontekstu komunikacije tržnih znamk ponuja zvrst dokumentarnega filma.

Novo rojstvo dokumentarnega žanra

Dokumentarna zvrst je z vzponom pretočnih (streaming) platform doživela preporod. V desetletju pred tem, ko sta trende narekovala globalna kino distribucija filmov in kabelska televizija, so dokumentarni filmi veljali za B žanr – torej za žanr televizije, ki smo ga povezovali s specializiranimi nišnimi programi, kot sta National Geographic in Discovery Channel. Z digitalno distribucijo vsebin pa je globalno občinstvo dokumentarno zvrst zagledalo v novi, vznemirljivejši luči. Kot dokazujejo uspehi dokumentarne serije Tiger King in filma Fyre je apetit po zgodbah, ki so resnične, a se obenem zdijo bolj čudne od fikcije, narasel. S premišljenim pristopom lahko na svoj kos pogače, ki jo prinaša obujeno zanimanje za dokumentaristiko, računajo tudi tržne znamke.

Dokumentarni pristop pri komunikaciji znamk

V kontekstu brandinga, torej komunikacije tržnih znamk, dokumentarni pristop ponuja nenavadno, skoraj subverzivno možnost komunikacije in gradnje znamke.

Filozofi antične Grčije so pripovedništvo delili na dve veji: poezijo in zgodovinopisje. S to delitvijo je zgodovinopisje, kateremu je blizu dokumentarna zvrst, dobilo predznak objektivnega. Poezija in vsi njeni derivati, med katere spada tudi večina pripovednih oblik, ki se jih poslužujejo oglaševalske kampanje, pa je dobila predznak subjektivnega. Včasih pozabimo, da gre za dve plati istega kovanca, ki ga v skladu z lastnimi željami lahko obračamo po mili volji. Vsebino in nagovor znamke si lahko torej izmislimo, ali pa ju dokumentiramo. In čeprav se morda spretno skovani slogani in pozivi zdijo privlačni, se prav v dokumentarnem pristopu skriva vrednost, ki v veliki meri ostaja neizkoriščena.

Zgodovina kot edinstvena zgodba znamke

Pri dokumentarnem pristopu se lahko osredotočimo na dogodke v sedanjosti, ali pa se ozremo v preteklost. Sklicevanje na zgodovino znamke lahko opomni na njeno dolgoletno prisotnost v življenjih uporabnikov in s tem izpostavi številne pozitivne vrednote, ki jih povezujemo z dolgoživostjo: stalnost, preverjenost, zanesljivost, vztrajnost … Takšno komuniciranje krepi zavedanje bralcev, gledalcev ali poslušalcev o tem, kako pomembna je (bila) znamka v njihovem vsakdanjem življenju.

Pripoved v pretekliku torej v očeh javnosti krepi zavedanje o dediščini znamke, kritičen pogled na lastno preteklost pa lahko ponudi perspektivo za delovanje v prihodnosti in poenoti morebitno razpršenost pogledov na znamko znotraj podjetja. Z obuditvijo spomina na (pozabljene) dogodke iz preteklosti, ki so izoblikovali znamko, kot jo poznamo danes, lahko osvetlimo in utrdimo temeljne vrednote podjetja – tiste, zaradi katerih je sploh nastalo.

Zgodba, ki je sooblikovala Slovenijo

Tega so se dobro zavedali pri Ljubljanski borzi. Za obeležitev 30-letnice delovanja te finančne ustanove smo pri Dobrih zgodbah na pobudo vodstva borze pripravili dokumentarni film, ki je v pol ure strnil zgodovino njenega delovanja od nastanka do danes.

Dogajanje na borzi je bilo pogosto tesno prepleteno s političnim dogajanjem in je tako odigralo pomembno vlogo pri oblikovanju ne le finančnega, ampak tudi družbenega življenja, ki ga živimo danes. Vzporedno smo tako pripravljali retrospektivo dogajanja na borznem parketu, obenem pa pregled ključnih dogodkov v Sloveniji v tridesetih letih obstoja ljubljanske borze.

S tem namenom smo se pogovarjali z nekaterimi ključnimi predstavniki slovenskega političnega in finančnega prostora: z vsemi dosedanjimi predsedniki uprave ljubljanske borze in ključnimi vlagatelji, pa tudi finančnimi ministri in predsedniki vlad. Da gledalcem še bolj približamo zgodovinsko dogajanje, smo k projektu kot koproducenta pritegnili nacionalno televizijo in pričevanja opremili z dragocenimi dokumentarnimi posnetki iz njihovega arhiva.

Osnova pripovednega loka je bila tako časovnica, ki nas je vodila od osamosvojitve in privatizacije prek vstopa Slovenije v Evropsko unijo, prevzema evra, finančne krize leta 2008, postopnega okrevanja gospodarstva in referenduma o Brexitu vse do obetov za prihodnost. Do slednjih so se naši sogovorniki opredelili v zadnjih mesecih pred nastopom koronske krize, ki je v času nastanka filma, med avgustom 2019 in marcem 2020, seveda nihče ni mogel predvideti. In prav v tej luči je dokumentarec na nek način še toliko bolj zanimiv.

Brand newsroom – novinarsko uredništvo za vsebine tržnih znamk

Delo na tem dokumentarnem projektu sta, poleg poglobitve v pestro in prepleteno dogajanje zadnjih 30 let, gotovo zaznamovala pregledovanje in montaža arhivskih gradiv. Poglobljen in obenem precizen pristop k delu, ki je nujen za smiselno povezovanje zgodb različnih govornikov z že dokumentiranim zgodovinskim dogajanjem, odraža načela odgovornega, resnicoljubnega in natančnega dela, ki je za vsebinsko komuniciranje tržnih znamk ključnega pomena. Izhaja namreč iz tradicije raziskovalnih pristopov, kakršne pogosto najdemo v medijskih uredništvih in pri novinarskih ekipah. Prav novinarski pristop je namreč tisti, ki vsebinsko komuniciranje, ki ga uresničujemo v t.i. »brand newsroom« ekipah, najbolj razlikuje od klasičnih oglaševalskih pristopov.

Dokumentarni film torej tudi v kontekstu komunikacije znamke obeležuje in ohranja; kot dokument in žanr ostaja zvest svojemu bistvu. Podjetju v prvi fazi pomaga, da se zave vloge, ki jo je odigralo v svojem družbenem prostoru. Vsako podjetje, vsaka znamka, ne glede na svojo starost in izpostavljenost, namreč pomembno vpliva na sooblikovanje svojega lokalnega okolja, življenja zaposlenih in včasih, kot na primer pri primeru Ljubljanske borze, celotnega gospodarskega ali političnega prostora. Z dokumentarnim filmom in drugimi brand newsroom pristopi podjetjem omogočamo, da bogato, edinstveno zbirko vsebin, informacij in znanj, ki jih s svojim delom vsakodnevno ustvarjajo zaposleni, s svojo vizijo in odločitvami pa narekujejo odločevalci, predstavi svojim deležnikom – lastnikom, kupcem in drugim javnostim.

15 Mar 2022

Reportažno uredništvo na oglaševalskem festivalu

Zgodbe o tridesetletni tradiciji slovenskega oglaševanja

Naročnik

Slovenska oglaševalska zbornica

Leto

2021

Avtor prispevka

Kristijan Radikovič

Slovenski oglaševalski festival, krajše SOF, je osrednji oglaševalski festival v Sloveniji. Na njem Slovenska oglaševalska zbornica agencijam in podjetjem vsako leto podeljuje nagrade za najboljše oglase in kampanje. Poleg tega festival gosti tudi priznane strokovnjake, ki obiskovalcem predstavijo najboljše prakse in najnovejše trende v oglaševanju. Leta 2021 so nas povabili, da na festivalu postavimo reportažno uredništvo.

Ozadje

SOF je festival s tridesetletno tradicijo, ki izpostavlja dobre prakse v slovenski in globalni oglaševalski krajini. Zaradi čedalje bolj pereče podnebne krize in potrebe po trajnostnih parksah je bila osrednja tema 30. SOF-a trajnostno oglaševanje. Med priznanimi govorci, kot so Aljoša Bagola, Kukla in Matea Benedetti, se je na odru pojavil tudi naš direktor – tokrat kot povezovalec.

Oglaševalskih festivalov se udeležujemo z veseljem. Pa ne le zaradi kakovostnega programa in zanimivih govorcev, ampak tudi zato zaradi mreženja in dobrih žurov. Zato se vsakič znova razveselimo vabila Slovenske oglaševalske zbornice, da na festivalu postavimo svoje reportažno uredništvo. K sodelovanju so nas povabili tudi leta 2021, ko pa je bil festival zaradi covida-19 okrnjen na en dan in iz Potoroža preseljen v ljubljanski Litostroj.

Rešitev

Na 30. SOF-u smo dobili svoj kotiček, kjer smo postavili snemalni studio. Pomembne govorce smo povabili na kratek intervju, kjer smo jih povprašali o njihovih spominih na SOF in tem, kako lahko slovenski oglaševalski parket naredimo bolj trajnosten. Nekatere izjave smo zmontirali že sproti in jih predvajali neposedno na samem festivalu, preostale pa je Slovenska oglešvalska zbornica objavila po dogodku.

Poleg izjav priznanih gostov pa smo za Slovensko oglaševalsko zbornico po samem festivalu izdelali tudi reportažni video, ki je z izjavami organizatorjev in drugih gostov ter pokrivnimi kadri dogajanja na dogodku zaobjel in predstavil vzdušje na jubilejni, 30. ediciji Slovenskega oglaševalskega festivala. Video si lahko ogledate na vrhu te strani.

12 Feb 2022

Povečanje ugleda podjetja na trgu dela

Z employer branding vsebinami do lažjega zaposlovanja

Naročnik

NIL

Leto

2020

Avtor prispevka

Kristijan Radikovič

Podjetje NIL je eno prvih slovenskih ponudnikov storitev informacijske tehnologije in kibernetske varnosti. Kljub svoji dolgoletni tradiciji in statusu vodilnih na slovenskem trgu pa deluje v panogi z velikim kadrovskim deficitom. Tekma za privabljanje novih zaposlenih je zato zahtevna, soočajo pa se tudi s čedalje bolj izrazitim problemom talent huntinga oz. pocahinga – torej tem, da jim druga podjetja kradejo zaposlene.

Ozadje

Današnja družba stremi k digitalizaciji, zato potreba po informatikih in programerjih stalno raste, z njo pa tudi konkurenca v sami panogi. Tudi plače zaposlenih, ki so v tej panogi občutno višje od povprečnih, z njihovimi izkušnjami naglo rastejo. Uspešna globalna podjetja v IT-ju lahko zato s konkurenčnim plačilom zlahka privabljajo nove kadre, ki pa jih pogosto speljejo drugim podjetjem v industriji.

»V kibernetski varnosti je po svetu več milijonov prostih delovnih mest.«
― Jan Bervar, NIL

S tem izzivom se sooča tudi slovensko podjetje NIL, ki je pred nedavnim postalo del danskega koncerna Conscia. Poleg tega je podjetje NIL nekaj škode utrpelo tudi na račun afer z nekdanjimi in trenutniimi zaposlenimi, ki so nezadovoljstvo z organizacijsko kulturo, višino plač in delovnimi pogoji v podjetju izpostavili na Glassdooru. Omenjeni portal je med iskalci zaposlitve v informatiki in kibernetski varnosti precej priljubljen, zato so bile posledice za NIL hude.

Da bi izboljšali svoj ugled, so želeli v podjetju NIL izdelati t.i. employer braning video, ki bi podjetje prikazal kot dobrega zaposlovalca in povečal število prijav na delovno mesto, ki jih prejmejo v NIL-u. Obenem so želeli video kot predstavitev podjetja predvajati tudi na poslovnem forumu na Bledu. Za zasnovo in produkcijo videa so se obrnili na naše podjetje, kjer smo po nekaj sestankih in izčrpni uvodni raziskavi projekt obrnili na glavo.

Rešitev

Namesto enega employer branding videa smo podjetju NIL predlagali serijo videov, v katerih bi zaposleni s svojimi zgodbami o delu v podjetju NIL predstavili sodobne izzive na področju informacijske tehnologije in kibernetske varnosti. Na snemanje se je naš nekdanji sodelavec Mitja Godnič pripravil s poglobljeno raziskavo področja, na podlagi katere je za sogovornike pripravil relevantna vprašanja.

Intervjuje, ki smo jih posneli v dveh snemalnih dnevih, smo poleg napovednika, s katerim je NIL na svojih družbenih omrežjih povečal suspenz pred objavo videov, zmonitali v tri epizode, pri čemer se vsaka osredotoča na svoj vidik. Prva govori o enornmih količinah podatkov, ki jih danes proizvedemo po vsem svetu. Njihova vrednost je po navedbah zaposlenih primerljiva z vrednostjo nafte.

Druga epizoda raziskuje, kako podjetja uporabljajo (in zlorabljajo) te podatke. Kot pravijo zaposleni v podjetju NIL, je lahko učinkovita raba podatkov trdna podlaga za premišljeno in strateško sprejemanje odločitev. Uporabni so recimo v oglaševanju, saj omogočajo ciljano oglaševanje, pri katerem se oglasi prikazujejo le relevantnim skupinam potrošnikov.

Tretja in zadnja epizoda pa se dotakne človeškega faktorja podatkov. Umetna inteligenca, ki se odloča na podlagi podatkov, bo vedno sprejela isto odločitev. Ljudje, ki smo v stiku z realnim svetom, imamo na voljo več ažurnih informacij in navsezadnje ravnamo tudi po svojih čustvih, pa se lahko odločimo drugače. Zato je v informatiki in razvoju umetne inteligence obvezno tudi poseganje človeka.

9 Nov 2021

Odzivno reševanje perečih komunikacijskih izzivov

Zasnova in izvedba dogodka na digitalni platformi

Naročnik

Mercator

Leto

2021–2022

Avtor prispevka

Kristijan Radikovič

Mercator je za slovensko gospodarstvo izrednega pomena. Ni le trgovska veriga z najdaljšo, 70-letno tradicijo in eno prvih samopostrežnih trgovin v državi, temveč tudi največji podpornik lokalnih dobaviteljev. Poleg tega je Mercator eden največjih inovatorjev na področju maloprodaje v regiji in s svojo prebojno strategijo zgled ostalim trgovcem na območju Zahodnega Balkana. Mercator sicer ima svoje agencije za trženje, oglaševanje in odnose z javnostjo, a se na naše uredništvo občasno obrne s projekti, kjer je ključen hiter odziv.

Novinarska konferenca ob menjavi lastnika

Lastništvo Mercatorja je leta 2014 prevzel hrvaški Agrokor. Ta se je tri leta pozneje zaradi spleta različih okoliščin znašel v zahtevnem položaju, s čimer se je začelo najzahtevnejše prestukturiarnje kakšnega evropskega podjetja v obdobju 2017–2018. Na pogorišču Agrokorja je nato leta zrasla Fortenova Grupa, ki je v enem samem letu uspešno prestrukturirala tudi Agrokorjeve dolgove.

A kljub temu, da je Fortenova prevzela lastništvo večine Agrokorjevih trgovskih, živilskih in agrarnih podjetij, je Mercator zaradi več razlogov še naprej ostal v lasti Agrokorja. V tem času je Mercator posodobjal svojo prebojno strategijo, odplačeval svoje dolgove in intenzivno inoviral svoje poslovne modele. Leta 2021 pa je Fortenova končno prevzela tudi lastništvo Mercatorja, kar je dodatno okrepilo Mercatorjovo prisotnost v regiji.

Ob tej priložnosti sta želela Mercator in Fortenova Grupa organizirati novinarsko konferenco, vendar pa je bila izvedba zaradi covida-19 otežena. Zato so se odločili, da bodo konferenco izvedli s prenosom v živo, in sicer v štirih jezikih: slovenskem, hrvaškem, srbskem in angleškem. Za pomoč pri zasnovi in izvedbi prenosa so se obnili na našo ekipo, ki je podkovana tako z novinarskimi kot produkcijskimi znanji.

Enourno novinarsko konferenco ob prevzemu Mercatorja s strani hrvaške Fortenova Grupe smo prenašali v živo z Ljubljanskega gradu, prispevke, izjave vodstva ter vprašanja slovenskih dobaviteljev za izvršnega direktorja Fortenova Grupe in predsednika uprave Mercatorja pa smo posneli vnaprej. S kombinacijo penosa v živo in posnetih prispevkov je bila izvedba prenosa enostavnejša tako za našo produkcijo kot za naročnika.

Projekt smo izvedli v sodelovanju z agencijo Herman in partnerji ter našim partnerjem Confivo, ki razvijia platformo za spletne in hibridne dogodke. Ta je omogočila, da so se digitalnega dogodka udeležili tudi novinarji, ki so lahko neposredno preko platforme v drugem delu oddaje direktorju Fortenove in predsedniku uprave Mercatorja zastavljali vprašanja.

Novinarsko konferenco je spemljalo 100 akreditiranih novinarjev iz Slovenije, Hrvaške, Bosne in Hercegovine, Srbije in Črne Gore. Kakovost zasnove in izvedbe prenosa je prepoznal tudi lokalni komercialni medij Pop TV, kjer so dejali: »Fortenova je v pravem multimedijskem šovu napovedala drugačno, za Mercator svetlejšo prihodnost.«

Odziv na popis košarice osnovnih živil

Mercator med Slovenkami in Slovenci ni znan po nizkih cenah. Ravno nasprotno – Mercator s svojimi cenami praviloma ne more konkurirati diskontnim ponudnikom, kot sta Lidl in Hofer. Prav tako se trgovcem po robu ne more postaviti s hitrostjo in pretočnostjo svojih blagajn. Njegova prednost je ta, da je z več kot 450 trgovinami in preko 150 franšizami prisoten po praktično vsej sloveniji.

Leta 2022 je v luči energetske draginje Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) zagnalo projekt Primerjaj cene, s katerim je želelo ustaviti rastoče cene osnovnih živil. V sklopu projekta je redno popisovalo cene 28 živil, in sicer pri vseh večjih slovenskih trgovcih – Mercatorju, Tušu, Sparu, Lidlu in Hoferju. Na presenečenje Mercatorjevega vodstva se je izkazalo, da je ravno njihova košarica živil najcenejša. V le nekaj dneh smo za Mercator sproducirali serijo kratkih televizijskih oglasov, ki jasno komunicira Mercatorjevo uvrstitev med slovenskimi trgovci, obenem pa izpostavlja še možnost dodatnih prihrankov.

Televizijski oglas, ki izpostavlja nizke cene osnovnih živil v Mercatorju

+