Podjetje NIL je eno prvih slovenskih ponudnikov storitev informacijske tehnologije in kibernetske varnosti. Kljub svoji dolgoletni tradiciji in statusu vodilnih na slovenskem trgu pa deluje v panogi z velikim kadrovskim deficitom. Tekma za privabljanje novih zaposlenih je zato zahtevna, soočajo pa se tudi s čedalje bolj izrazitim problemom talent huntinga oz. pocahinga – torej tem, da jim druga podjetja kradejo zaposlene.
Ozadje
Današnja družba stremi k digitalizaciji, zato potreba po informatikih in programerjih stalno raste, z njo pa tudi konkurenca v sami panogi. Tudi plače zaposlenih, ki so v tej panogi občutno višje od povprečnih, z njihovimi izkušnjami naglo rastejo. Uspešna globalna podjetja v IT-ju lahko zato s konkurenčnim plačilom zlahka privabljajo nove kadre, ki pa jih pogosto speljejo drugim podjetjem v industriji.
»V kibernetski varnosti je po svetu več milijonov prostih delovnih mest.«
― Jan Bervar, NIL
S tem izzivom se sooča tudi slovensko podjetje NIL, ki je pred nedavnim postalo del danskega koncerna Conscia. Poleg tega je podjetje NIL nekaj škode utrpelo tudi na račun afer z nekdanjimi in trenutniimi zaposlenimi, ki so nezadovoljstvo z organizacijsko kulturo, višino plač in delovnimi pogoji v podjetju izpostavili na Glassdooru. Omenjeni portal je med iskalci zaposlitve v informatiki in kibernetski varnosti precej priljubljen, zato so bile posledice za NIL hude.
Da bi izboljšali svoj ugled, so želeli v podjetju NIL izdelati t.i. employer braning video, ki bi podjetje prikazal kot dobrega zaposlovalca in povečal število prijav na delovno mesto, ki jih prejmejo v NIL-u. Obenem so želeli video kot predstavitev podjetja predvajati tudi na poslovnem forumu na Bledu. Za zasnovo in produkcijo videa so se obrnili na naše podjetje, kjer smo po nekaj sestankih in izčrpni uvodni raziskavi projekt obrnili na glavo.
Rešitev
Namesto enega employer branding videa smo podjetju NIL predlagali serijo videov, v katerih bi zaposleni s svojimi zgodbami o delu v podjetju NIL predstavili sodobne izzive na področju informacijske tehnologije in kibernetske varnosti. Na snemanje se je naš nekdanji sodelavec Mitja Godnič pripravil s poglobljeno raziskavo področja, na podlagi katere je za sogovornike pripravil relevantna vprašanja.
Intervjuje, ki smo jih posneli v dveh snemalnih dnevih, smo poleg napovednika, s katerim je NIL na svojih družbenih omrežjih povečal suspenz pred objavo videov, zmonitali v tri epizode, pri čemer se vsaka osredotoča na svoj vidik. Prva govori o enornmih količinah podatkov, ki jih danes proizvedemo po vsem svetu. Njihova vrednost je po navedbah zaposlenih primerljiva z vrednostjo nafte.
Druga epizoda raziskuje, kako podjetja uporabljajo (in zlorabljajo) te podatke. Kot pravijo zaposleni v podjetju NIL, je lahko učinkovita raba podatkov trdna podlaga za premišljeno in strateško sprejemanje odločitev. Uporabni so recimo v oglaševanju, saj omogočajo ciljano oglaševanje, pri katerem se oglasi prikazujejo le relevantnim skupinam potrošnikov.
Tretja in zadnja epizoda pa se dotakne človeškega faktorja podatkov. Umetna inteligenca, ki se odloča na podlagi podatkov, bo vedno sprejela isto odločitev. Ljudje, ki smo v stiku z realnim svetom, imamo na voljo več ažurnih informacij in navsezadnje ravnamo tudi po svojih čustvih, pa se lahko odločimo drugače. Zato je v informatiki in razvoju umetne inteligence obvezno tudi poseganje človeka.
